rezultat poiskanja

parametry poiskanja:  avtor = %, nazvanje = %, abstrakt = %, kljucno = %, od = 2017, do = 2017

(novo poiskanje jest na na koncu tutoj stranice)

2017 (2)


HTML format
PDF format

Steenbergen van, J. Slovo redaktora (in English: Foreword) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 1-3. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Kuznetsov, N. V. Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji (in English: Slavic influence on Esperanto as contribution to development of the European Civilization) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 4-11. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Evropska civilizacija z časa davnyh Grěcije i Rima byla toj, ktora žadala byti civilizacija všesvětna. Jednoj z častij toj mysli byl «universalny jezyk». Jezyk Esperanto byl jednym iz mnogyh podobnyh jezykov, ktory byli sotvorjene ve raznyh stranah Evropy. Ale samo Esperanto imalo silny vplyv slovjanskyh kultur i jezykov, i mnogo ljudij Esperantskogo dviženja medžu 19. i 20. věkami byli slovjani. Ve tutom članku avtor govori, kaky byl toj vplyv, i čto slovjanstvo dalo do jezyka Esperanto.

ključne slova: Esperanto; evropska civilizacija; slovjanske jezyky

European civilization from time of the Ancient Greeks and Romans lead yourself to become the Universal civilization. One of parts of that idea was «the International language». Esperanto was one of numerous similar languages made in various countries of Europe. But Esperanto only had a big influence of both Slavic cultures and languages, and many actors of Esperanto-Movement before the first half of the XX century had Slavic origin. In this article author is speaking about what kind of the influence the Slavdom made for Esperanto.

keywords: Esperanto; European civilization; Slavic languages

Ćapalija, A. Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti (in English: Position and possibilities of Interslavic language in the future) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 12-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tekst govori o faktorah jezykov, rodnyh i čudžih, i jihnom vlivu do družstva, ljudovoj kultury, i občego razvitja občiny. Dalje diskutujemo možnost koriščenja medžuslovjanskogo jezyka kako pomočnogo jezyka, ktory je političsko neutralny i zato prigodny do luščego prěloženja oficijalnyh dokumentov i ekonomije. Tekst takože govori o koriščenji anglijskogo jezyka v Hrvatskě i prědlagaje zonalny medžuslovjansky jezyk kako alternativu do komunikacije k jezyku, ktory byl prinudžen najmě iz ekonomičnyh pričin.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; anglijsky jezyk; globalizacija; EU; budučnost; ljudova kultura

In this text we are discussing several factors of languages, native and foreign ones, their impact on a society in global, popular culture and a general development of the society. Further on, we discuss possible use of Neoslavic language within the EU as an „assistant“ Slavic language that is politically neutral and therefore suitable for more economic and faster translation of official documents. The text specifically deals with the example of English language in Croatia and offers a zonal language - the Interslavic language as an alternative to a language that is being imposed mainly on economic bases.

keywords: Interslavic; English; globalization; EU; future; popular culture

Kuznetsov, N. V. Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? (in English: Why we need the Interslavic language?) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 18-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok davaje něktore pomysly o tom, začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk pri jestvujučej urovnji vzaimnorazuměnja drugyh slovjanskyh jezykov

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; slovjanstvo; kultura i politika

In that article are some thoughts about why we need the Interslavic language, if all Slavic languages аrе understandable at basic level by all Slavic people.

keywords: Interslavic language; Slavdom; culture and politics

Stojanović, T. Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i slovačskom jezykah (in English: Verbs as an example of interlingual homonyms in Serbian, Slovak and Czech) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Avtor v svojem članku piše o fenomenu, ktory često komplikuje prěloženje iz jednogo blizkogo jezyka do drugogo - medžujezyčne homonima. Tuto se demonstruje na priměru trěh slovjanskyh jezykov - srbskom, slovačskom i češskom. Do članka se koristili tri slědujuče slovniky: Rečnik srpskoga jezika publikovany od Matice srpskoj 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003), i Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

ključne slova: medžujezyčne homonima; slovjanske jezyky; češsky, slovačsky, i srbsky jezyky; glagoly

The author of this paper focuses on a phenomena that frequently cause problems when we translate one language to another – interlingual homonyms. It will take the example of the translation between three Slavic languages – Serbian, Slovak and Czech, which shows a lot of such interlingual connections. The references of this paper come from two books: Rečnik srpskoga jezika published by Matica srpska 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003) and Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

keywords: Interlingual Homonyms; Slavic languages; Czech, Slovak, Serbian; verbs

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca (in English: Language factors are crucial for a society and an individual development) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 27-43. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vovedenje objasnjuje počatok jezyka i jegovy postupny razvoj do modernogo jezyka. Besedujut se faktory, ktore iměli učinok na dnešnu raznolikost jezykov. Tekst takože beseduje koncept lingua franca město anglijskoga jezyka v světu globalizacije i učinkom učenja novyh jezykov na kognitivny razvoj. Naglasuje se važnost jezyčnogo trojlista, tj. razvitja znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Evropě. Potrdžuje se korist novoslovjanskogo/medžuslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako veznice slovjanskyh narodov v vrěmeni globalizacije.

ključne slova: medžuslovjansky; novoslovjansky; jezyčny trojlist; lingua franca; globalizacija; kognitivny razvoj

The text clarifies the beginnings of a language and its gradual development into a modern language. Factors that make the difference today are discussed. Thus the text describes the concept of lingua franca instead of English in the world of globalization and the contribution of learning new languages on cognitive development. It is claimed that there is an European language trefoil, as the knowledge of the biggest language groups in Europe. The significance of neoslavonic/interslavic zonal constructed language as a connection between Slavic nations in the sphere of globalization is emphasized.

keywords: interslavic; neoslavonic; language trefoil; lingua franca; globalization; cognitive development

Lipovac, M. Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagreba, soglasno s Janom Kollárom: blagověst Hrvatov (in English: Bishop Duh - Czech person who initiated the history of Zagreb, according to Jan Kollár: Blessed enouncement to Croats) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 44-47. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o češskom prinosu do razvoja grada Zagreba, ktory se počinaje od 11-ogo stolětja, kogda prvy zagrebsky biskup byl čeh s mitičnym imenem Duh. Jego licom načinaje dodnes živa tradicija češsko-hrvatskyh vezov.

ključne slova: biskup Duh; češi v Zagrebu

The article describes the Czech contribution to the development of Zagreb city, which begins in the 11th century, when the first bishop of Zagreb was Czech person having mythical name Duh, who begined a living tradition of Czech-Croatian relations to this day.

keywords: bishop Duh; Czechs in Zagreb

Swat, M. Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije (in English: Slavic shaven hairstyles during the history) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 48-57. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Razvažanja i iztočniky odnosno prědmeta råzširjenja i byvanja råzličnyh tipov iz-podobrinyh ostriženj u råznyh zemj i narodov Slovjanskoj, zamyslom ustaljenja spoljnyh medžuslovjanskyh svojstv u slovjanskyh tradicijnyh ostriženj. Podpirajųći sę iztočnikami iz råzličnyh dob historije avtor nahodi råzne iz-podobrine ostriženja u južnyh, zapadnyh i iztočnyh Slovjanov.

ključne slova: ostriženje; Slovjani; historija; iz-podobrivanje glåvy; vlåsy; obće svojstva

There are deliberations and sources about the question of area and existence of various types of shaven haircuts in different slavic lands and nations, with purpose of finding common interslavic features existing in slavic traditional hairstyles. Using sources form various historic periods the author finds some shaven haircuts in south, west and east Slavic nations.

keywords: hairstyle; Slavs; history; shaving head; hair; common features

Novokmet, R. Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam (in English: First Slavic Proclamation to the Slavic speakers and other people) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 58-62. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o ideji modernyh medžunarodnyh slovjanskyh aktivnostjah po vzoru podobnyh medžunarodnyh organizacij iz oblasti neslovjanskyh jezykov.

ključne slova: Slovjanska unija; medžunarodne aktivnosti

The article discusses the idea of modern international Slavic activities based on patterns of similar international organizations in the area of non-Slavic languages.

keywords: Slavic Union; International activities

Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstva Slovjanska Unija v Čehiji. Prva čast teksta govori o potrěbnosti kulturnoj diplomacije. Vtora čast jest SWOT analiza i formulacija strategije s pomočju modela AIDAS kako metody upravjenja kulturnyh projektov. Tretja čast govori o programu družstva Slovjanska unija v Čehiji.

ključne slova: Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model; Slovjanska unija v Čehiji; konferencija o medžuslovjanskom jezyku; medžunarodny festival dni slovjanskoj kultury

This paper describes methods and tools of the Slavic cultural diplomacy, which aim to improve the current status of Slavic nations in the context of today's globalized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacy followed by an all-Slavic analysis of internal and external factors that cause the present dangerous situation. The following text is an overview of theoretical re-search and practical international projects that could be used. The main part of this paper is a detailed SWOT analysis and a proposal for a new Slavic strategy for the future. This paper describes the AIDAS method of managing individual projects and, in the formulation of general strategy, uses the J.W. Berry’s acculturation hypothesis about four variants of intercultural and international relations. This paper reflects the author's practical experience in the recent all-Slavic movement and supports the idea of better peaceable Slavic involvement in the processes of building the modern globalized world. There is an appendix to the program objectives of the Slavic Union at the end of this paper.

keywords: cultural diplomacy; SWOT analysis; AIDAS model; Slavic Union in the Czech Republic; Conference on Interslavic Language; days of Slavic culture

2017 (1)


HTML format
PDF format

Králík, J. Čtvrtý ročník mezinárodního multižánrového festivalu, letos na téma polská a chorvatská kultura in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 1-3. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

redakcija Předběžný program festivalu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 4-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Rihter, A. Forum slovanskih kultur oživčuje slovansko kreativnost: Strategija mednarodne ustanove FSK in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 6-12. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Forum slovanskyh kultur v partnerstvu s medžunarodnymi organizacijami, narodnymi iniciativami i gospodarstvom reprezentuje, poddrživaje i razvivaje kreativnost slovjanskyh kulturnyh prostorov. Poddrživaje kulturne projekty, mobilitu umětnikov i expertov i širi tečenje informacij iz oblasti kultury, nauky i umětnosti. Jegov celj jest byti močnym partnerom i ključnym sogovornikom v globalnom dialogu i kulturě kako instrumentu razvitja ljudskogo společenstva.

ključne slova: kultura, naslědstvo, literatura, turizm, theatro, muzeologija

Spišiak, P. Slovanské veľvyslanectvo mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 12-13. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Vartík, M. Projekt slovanského veľvyslanectva mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 14-15. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Bondarenko, N. Изучение славянских языков и культур – основа сохранения идентичности народа in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 16-21. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

V tekstu se razbirajut nove sociokulturne javjenja v Čehiji i Rossiji, konkretno projekt «Slovjanska kulturna diplomacija», měreny do čuvanja i razvitja slovjanskyh jezykov i kultur, identičnosti v času globalizacije. Jest prezentovany fragment programy na učenje kultury slovjanskyh jezykov v školah Russkoj Federacije, i takože tematika specialnyh kurzov za studentov filologičskoj fakulty.

ključne slova: identičnost, slovjanska vzajemnost, slovjanska kulturna diplomacija, hudožstvena kultura Slovjanov

Merunka, V. Prva medžunarodna lingvistična konferencija o medžuslovjanskom jezyku CISLa 2017 in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 22-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Conference on InterSlavic Language 2017, http://cisla.slavic-union.org/ jest prvo medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Smyslom konferencije jest strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubočejša sorabota do dalečejšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut slovjanske skonstruovane zonalne jezyky, vključajuč možnost jihnogo širenja do praxi.

ključne slova: CISLa 2017, medžuslovjansky jezyk, konferencija

Steenbergen van, J. Pravopisanje medžuslovjanskogo języka (in English: Orthography of the Interslavic language) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 24-32. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Mezislovanský jazyk se zásadně liší od ostatních jazyků, a to jak přirozených, tak i umělých, protože spočívá spíše v rozsahu možností než ve stanoveném souboru pravidel. Oficiální pravopis se zdá být mimo dosah, jelikož to odporuje samotné podstatě jazyka. Ale tam kde standardizace selhává, mohla by uspět systematizace. Nejlepším způsobem, jak zajistit potřebnou flexibilitu, je prototypový pravopis, který se skládá ze základní abecedy a přídavné sady volitelných znaků.

ključne slova: medžuslovjansky, pravopisanje, ortografija, latinica, kirilica

The Interslavic language differs fundamentally from other languages, both natural and artificial, in that it consists of ranges of possibilies rather than a fixed set of rules. An official orthography seems out of reach, as it would go against the very nature of the language. But where standardisation fails, systematisation might succeed. The best way to ensure the necessary flexibility is a prototype orthography, consisting of a basic alphabet and an additional set of optional characters.

keywords: Interslavic, orthography, Latin script, Cyrillic script

Barandovská-Frank, V. Slava interlingvistiko in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 33-37. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Interlingvistika je obvykle pojímána jako součást jazykovědy, zabývající se tvorbou umělých pomocných jazyků. Za více než století své existence byla definována stále obsáhleji v souvislosi s jazykovým plánováním, jazykovou politikou a interdisciplinaritou. K nejúspĕšnĕjším mezinárodním pomocným jazykům patří latinidy, mj. Esperanto, Ido, Interlingua. Neménĕ významnou skupinou jsou slovanské pomocné jazyky, orientované na slovanskou zónu a vyznačující se odivuhodnou kontinuitou, na jejichž počátku stála staroslověnština, historicky nejstarší případ jazykového plánování v Evropě. Významnou sociolingvistickou roli zde hrála slovanská vzájemnost – pozoruhodné projekty vytvořili mj. Jurij Križanić a Ján Herkel'. V polovinĕ 20. století vznikl nepublikovaný projekt skupiny českých okcidentalistů, k nimž patřil i pozdější esperantský básník Ladislav Podmele, autor zajímavého traktátu «Revolucija v historii interlingvistiki». Internet nabídl nové možnosti tvorby novoslovanských jazyků, a to jak experimentálních, tak pomocných. Jejich vysoká úroveň opravňuje požadavek vytvoření slovanské interlingvistiky jako samostatného odvětví, jak ho propaguje např. Alexandr Duliĉenko.

ključne slova: interlingvistika, pomočne jezyky, latinidy, slovjanska vzajemnost, zonalne jezyky

Repar, K. Hrvatske varijante legende o Čehu, Lehu i Mehu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 38-41. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Pověst o Čehu, Lehu i Mehu jest jedna is osnovnih legend, ktori govoret o gradu Krapině i slovjanskyh narodah. Legenda govori o trojici bratov, ktorym bylo trěba opustiti svoju domovinu po pričině konflikta s čudžim neprijateljem. Potom oni osnovali tri zemje: Čehiju, Poljsku i Russiju. Legenda o jihnyh životah jest istočnikom studia historije Slovjanov. Takože jest dokazanjem vezov medžu češskym, poljskym, russkym i hrvatskym narodami. Članok govori o različnyh variantah tutoj legendy.

ključne slova: Čeh, Leh, Meh, legenda, Krapina, Slovjani

Kocór, M. Polska wersja legendy słowiańskiej i jej współczesny wymiar z punktu widzenia pedagoga in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 42-47. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Text govori o historiji Slovjanov i genezi držav na osnově znajemoj legendy. Tri brati putovali da by iskali lěpše žitje za svojih ljudij, i kogda je našli, oběčali na sebe pamětovati. Rus išel bystro na vozhod, i Leh s Čehom putovali dalje s nadějeju, že naidut město za svoje domoviny. Čeh došel na lěpy jug, i Leh došel na zapad na město, ktoro nazval Gniezno. Kako legenda interpretuje vzajemnost? V textu sut autorske myšlenja i izkušenosti iz pedagogičnoj raboty, informacije iz anket i razslědovanj i prědloženja do razvitja Slovjanskoj unie.

ključne slova: legenda, Leh, Čeh, Rus, jezyk i kultura slovjanska, sorabota

Cvitić, F. Glagoljica pogledom projekta FABULA CROATICA in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 48-53. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Državam jest trěba znanje svojego trgovogo znaka do poznanja svojih produktov, služeb i ekonomičnoj prosperity. Toliko jedin instrument, ktorym može mala država konkurovati velikym globalnym znakam, jest uvěrenje jejinyh specifičnyh cennostij i narodnoj identičnosti. Do tvorjenja uznavanoj narodnoj identičnosti jest trěba iměti fenomen, ktory jest vidimy v vsih segmentah společenstva. Taky fenomen za Hrvatsku jest Glagolica. Tutoj text razkryvaje jejin promočny potencial.

ključne slova: trgovy znak, kulturno naslědstvo, design, glagolica, narodna identičnost

Yordanova, L., Kiryakova, G., Angelova, N., Veleva-Doneva, P. Как ние българите разбираме Новославянския език без обучение и на латиница? in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 54-59. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o razumivosti novoslovjanskogo jezyka od Bulgarov v latinici i bez nikakogo prědhodnogo učenja. Anketa iměla 20 pytanj v dvoh grupah. Prva grupa iměla ligvistične pytanja s odgovorami na bazě izkušenosti, inteligencije i logiky. Vtora grupa byla naměrena na kulturu jezyka i lične mněnje o novoslovjanskom jezyku. Rezultaty sut mnogo pozitivne i oběčajuče.

ključne slova: anketa na jezyk, medžuslovjanski, novoslovjanski, Bulgari

Ćapalija, A. Položaj i mogućnosti novoslavenskog jezika u budućnosti (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Text govori o faktorah jezykov, rodnyh i tuzyh, i jihnom vplyvu na socijalny obraz, popularnu kulturu i obče razvitje společenstva. Dalje govori o možnoj koristi novoslovjanskogo jezyka v ramkah EU kako pomočny političsko neutralny slovjansky jezyk, i zato jest prigodny do lučšego prěkladanja služebnyh dokumentov. Govori o priměru engliskogo v Hrvatskě, i kako alternativu prědkladaje iz različnih razumov novoslovjansky zonalny jezyk.

ključne slova: novoslavjansky jezyk

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezični čimbanici ključni su za razvitak društva i pojedinca (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vovedenje vyjasnjaje iztočniky i postupno razvitje do modernyh jezykov. Nazyvaje faktory, ktore činili dnešnu različnost. Text govori o konceptu lingua franca vměsto anglijskogo jezyka v světu globalizacije. Akcentuje se važnost jezyčnogo trojlista = razvitje znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Europě. Prezentuje se koristnost novoslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako vezny članok slovjanskyh narodov, ktory umožlivuje razměnu idej i informacij, i ne propaguje jednoznanje dominantnogo anglijskogo jezyka.

ključne slova: novoslovjansky, jezyčny trojlist, lingua franca, globalizacija

novo poiskanje

avtor (author)
nazvanje (title)
abstrakt (abstract)
ključno slovo (keyword)
lěto (year) od (from) do (to)