rezultat poiskanja

parametry poiskanja:  avtor = %, nazvanje = %, abstrakt = %, kljucno = %, od = 2016, do = 2020

(novo poiskanje jest na na koncu tutoj stranice)

2019 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Slovo redaktora (in English: Editor's foreword) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 1-4. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj tekst piše o prazdniku 30 lět od razvaljenja komunizma, novom šablonu časopisa, različnyh novostij, i takože o pytanjah i problemah našego medžuslovjanskogo pravo- pisanja.

ključne slova: 30 lět od razvaljenja komunizma; novy šablon časopisa SLOVJANI.info; novosti; medžuslovjansko pravopisanje

summary: This text refers to the 30th anniversary of the fall of communism; also about the new template of our journal; as well as questions and issues related to our Interslavic orthography (spelling).

keywords: 30th anniversary of the fall of communism; SLOVJANI.info new journal template; news; Interslavic orthography (spelling)

Šabalin, D. Aplikacija «Medžuslovjansky slovnik» (in English: The application “Interslavic Dictionary”) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 5-8. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Aplikacija «Medžuslovjansky slovnik» je sozdana v oktobru 2019 roka medžunarodnoju družinoju dobrovoljnyh programistov i prěvoditeljev. Slovnik pozvaljaje dělati prěvody medžuslovjanskyh slov na večinstvo slovjanskyh jezykov i obratno, a takože avtomatično generuje gramatične formy dlja vsakogo slova. Programa je adaptovana dlja koriščenja kako na kompjuterah, tako i na mobilnyh telefonah, imaje vysoku bystrost i funkcionuje daže bez svezi s internetom. Rabota nad projektom se prodolžaje.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; slovnik; slovosbor; gramatika; časovanje; sklonjenje; izrabotyvanje softvera; medžunarodna surabota

summary: The application “Interslavic Dictionary” was created in October 2019 by an international team of volunteer programmers and translators. The dictionary translates words between Interslavic and most of Slavic languages, and also automatically generates grammatical forms of the selected word. The application is adapted for use on computers and mobile phones, has high speed and works even when the Internet connection is lost. Work on the project continues.

keywords: interslavic language; dictionary; vocabulary; grammar; conjugation; declension; software development; international cooperation

Lazarev, A. Socioligvistične aspekty slovjanskogo jezykoznanja (in English: Sociolinguistic aspects of Slavic linguistics) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 9-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Diskusija o sodrženju termina staro(crkveno)slovjanksy jezyk i o jegovom městu v ob- čej sisteme jezykov ide uže ne jedno stolětje, ale ju ne možno obvažati zakončenoju. V 20-om stolětju razvitje humanitarnogo diskurza bylo v mnogom oprěděljeno světsko- ateističnym paradigmatom, ktoro imělo jasny vplyv na formovanje lingvističnoj občej tradicije i v podrobnosti takože funkcionalnoj lingvističnoj tipologije. Tutoj tekst obra- čaje vnimanje na tutoj jestvujuči problem dnešnoj slovjanskoj lingvistiky.

ključne slova: staro(crkovno)slovjansky jezyk; liturgične jezyky; slovjanska lingvis- tika; sociolingvistična tipologija; sociolingvističny relativizm

summary: The discussion about the content of the concept Old (Church) Slavonic and its place in the general system of languages has been going on for more than one century and can hardly be considered complete. In the 20th century, the development of humanitarian discourse was largely determined by the secular-scientific atheistic paradigm, which had a palpable influence on the formation of the linguistic tradition in general and functional linguistic typology in particular. The focus of this article is on the sociolin- guistic aspects of this essential problem of Slavic linguistics.

keywords: Old (Church) Slavonic; liturgical languages; Slavic linguistics sociolinguis- tic typology; sociolinguistic relativism

Bondarenko, N. Cěnnost moskovskyh i peterburskyh salonov iz prvoj tretjiny XIX-ogo stolětja do razvitja medžukulturnyh vezov (in English: The value of Moscow and St. Petersburg salons of the first third of the XIX century in the development of intercultural contacts) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

summary: Russian salons in the first third of the 19th century presented a once-off experience in historical and cultural life of Russia. Conversations and discussions on central matters of policy, economics and culture – all this was at issue of the Russian society’s culturation.

keywords: salons; Russian elite of the first third of the 19th century; intercultural re- lations

Bondarenko, N. Russija i Čehija - strěčenja literatur i kultur v Institutu slovjanověděnja Russkoj akademije nauk (in English: Russia and Czechia - meetings of literature and cultures at the Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 26-27. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Kratky report o konferenciji 12-ogo i 13-ogo novembra 2019 v Moskvě.

ključne slova: konferencija; literatura; kultura; Russija; Čehija

summary: A short report from the conference 12th and 13th november 2019 in Moscow.

keywords: conference; literature; cultura; Russia; Czechia

Lisjak, A. Kto sųt Slovjani v češskyh lětopisah srědnogo věka? (in English: Who are the Slavs in Czech medieval chronicles?) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 28-36. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članòk zanimaje sę izslědovańjem (vse)slovjanskoj identičnosti među Čehami v vrěmenah srědnjego věka. Članòk odgovarjaje na pytańje o tom, kako sut na slovjansky identitet ględali pisatelji lětopisov v Čehiji v srědnjem věku. V članku ne vhođų gluboko v analizų vsih lětopisov, no usrědotòčujų sę na poslědnjem iz njih, na tako nazyvajemom Lětopisu Pulkavy, ktory davaje najcělějši obraz slovjanskogo identiteta v češskom srědnjem věku.

ključne slova: slovjansky identitet; Čehi; Lětopis Přibika Pulkavy; Slovjani; srědny věk

summary: The article deals with the existence of (common) Slavic identity among the Czechs during the Middle Ages. The article answers the question of how the writers of chronicles in the Czech lands in the Middle Ages viewed Slavic identity and themselves. In this article, I do not go into a deep analysis of all the chronicles, but focus on the last among them, the so-called Chronicle of Pulkava, which gives the most complete picture of Slavic identity in the Czech Middle Ages.

keywords: Slavic identity; Czechs; Chronicle of Pulkava; Slavs; Middle Ages

Gasparyan, R. Alfabetne vojny Slovjanov (vtora čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (second part)) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 37-51. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovjanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. Vo vtoroj česti kratko razkryvajemo kyrillicu i latinicu i eksperimenty s latiniceju.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

summary: This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In second part there are brief reviews of Cyrillic and Latin scripts and review of the experiments with Latin script.

keywords: alphabetic wars, Glagolitic, Cyrillic, Latin, alphabetic experiments

Gasparyan, R. Alfabetne vojny Slovjanov (tretja čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (third part)) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 52-59. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovjanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. V tretjej česti kratko razkryvajemo bosančicu i arebicu i prědbežne rezultaty alfabetnyh vojn.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

summary: This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In third part there are brief reviews of Bosančica and Arebica scripts and review of the preliminary results of alphabetic wars.

keywords: alphabetic wars; Glagolitic; Cyrillic; Latin; alphabetic experiments

Azbukina, E. Vplyv pedagoga na razvitje dnešnogo dětka - mit ili realnost? (in English: The influence of the teacher on the development of the modern child: myth or reality?) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 60-61. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Text članka govori o paměti na rabotu odličnogo russkogo naučnika L. S. Vygotskogo, sotvorca modernoj dětskoj psihologiji i dětskogo obrazovanja.

ključne slova: psihologija; obrazovanje; L. S. Vygotskij

summary: The article recalls the work of the outstanding Russian scientist L. S. Vygotsky, co-creator of modern children's psychology and children's education.

keywords: psychology; education; L. S. Vygotsky

Kolesina, E. Črězkulturna gramotnost učitelja v dnešoj oblasti obrazovanja (in English: Cross-cultural literacy for teachers in additional professional education) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 62-67. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Razslědovanje članka davaje několiko definicij od koncepta «črězkulturno» i jihne pozicije v multikultornom učenji, specifičnosti raboty modernogo učitelja, postanovuje pedagogične uslovja, i obezpečuje formovanje črězkulturnoj gramotnosti i uslovjah doplnjučego profesionalnogo obrazovanja.

ključne slova: črězkulturna gramotnost; mnogokulturno obrazovanje; medžukulturny dialog; funkcijonalny model črězkulturnoj gramotnosti učitelja; dopolnjuče profesionalno obrazovanje.

summary: The research gives some definitions of the concept of "cross-cultural literacy" and its place in multicultural education, specifics of the work of a modern teacher, determines the pedagogical conditions that ensure the formation of cross-cultural literacy in conditions of additional vocational education.

keywords: cross-cultural literacy; multicultural education; intercultural dialogue; functional model of cross-cultural literacy of teachers; additional professional education

Dokoupil. M. Slovjanska Lužica i Lužičani (in English: Slavic Lusatia and Lusatians) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 68-72. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članok piše o historiji i dnešnom vrěmeni Lužice, krajině od mnogyh prošlyh lět naležečej slovjanskym lužičanam i dnes vkluječoj do svezovyh krajin Němcije.

ključne slova: slovjanska Lužica; Lužičani; lužičski srbi; lužicky jezyk; Němcija

summary: This article deals with the history and present of the entire Lusatia, a territory belon- ging to the Slavic Lusatian since log time ago and now incorporated into the Union Lands of Germany.

keywords: Slavic Lusatia; Lusatians (Wends); Lusatian Serbs; Lusatian; Germany

redakcija Poučenje avtoram (in English: Instructions for authors) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 73-74. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Časopis «Slovjani.info» publikuje originalne teksty pisane vsimi slovjanskymi jezykami ili Esperantom, Interlingvoj, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami v formatu DOCX poslě jihnoj anonymnoj recenzije neodvisnymi expertami. Vsekaky tekst trěbuje iměti nazvanje, abstrakt, i 3-7 ključnyh slov pisanyh latinicoju kurzivnym stylom Noto Serif 12pt v anglijskom i medžuslovjanskom jezykah. Trěbujemo 300-600 znakov abstrakta vključajuč prazdnе znaky.

ključne slova: proces recenzije; avtori člankov; stil i struktura teksta

summary: English summary (e.g. title, abstract, and keywords) must be written at the end of each article in this style Noto serif 14pt italic. This is an article example in English.

keywords: review process; authors; text format

Radičević, G. Haiku (in English: Haiku) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), page 75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Medžuslovjanska poezija v japonskom stilu Haiku.

ključne slova: Haiku

summary: Interslavic poetry in the Japan style Haiku.

keywords: Haiku

2019 (1)


HTML format
PDF format

Lazarev, A. Medžuslovjansky jezyk kako instrument rovnodrženogo razvitja slovjanskogo světa (in English: Interslavic language as an instrument of sustainable development of the Slavic world) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 1-7. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst govori o globalnom i zonalnom učinku kvaliteta komunikačnogo orudja. Častečno, diskutuje se rolja umětnogo medžuslovjanskogo jezyka do tvorjenja slovjanskogo lingvističnogo obraza rovno kako kulturne, historične, filosofične i socijalne pogledy tutogo procesa. Tutoj kvalitet rěšaje efektivnost vezov ne toliko medžunarodnyh otnošenj, ale i medžu socijalnymi urovnjami slovjanskogo světa. Specijalno vnimanje jest posvečeno problemu formovanja kreativnoj črědy ovladajučej tutoj instrument komunikacije, ktory jest moguči davati směry razvitja slovjanskogo světa.

ključne slova: medžuslovjansky umětny jezyk; rovnodrženy razvoj; slovjansky svět; jezykova mapa světa; socijolingvistika; elitologija; socijalna stratifikacija; kvalitet interakcij; dom bytja; kreativna elita

summary: The article discusses the impact of the quality of communication tools on both global and zonal sustainable development. In particular, the role of the constructed interslavic language in creating the Slavic linguistic picture of the world is examined, as well as the cultural, historical, philosophical and social aspects of this process. This quality determines the effectiveness of interaction not only in interethnic relations, but also between social strata in the Slavic world. Special attention is devoted to the formation of a creative class that owns this communication tool and is able to determine the development vectors of the Slavic world.

keywords: interslavic constructed language; sustainable development; Slavic world; house of being; sociolinguistics; elitology; social stratification; quality of interaction; creative class

Lombino, R. Medžuslovjansky język v žiťju češskogo nevidęćego studenta, pųtovatelja i ljubitelja językov (in English: Interslavic language in the life of a Czech blind student, traveler and lover of languages) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 8-12. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst sę odnosi k kontaktu jegovogo avtora s medžuslovjanskym językom. Avtor v njem opisuje rolju medžuslovjanskogo języka v svojem žiťju i podrobno råzkazyvaje o tom, kako jest k medžuslovjanskomu języku prišel, kako jego vidi, kako sòråbotaje na jegovom råzvoju i kako jego koristi v praktikě. Na koncu članka prědlagaje několiko svojih myslij na temu podhoda k medžuslovjanskomu języku kako univerzalnogo srědstva komunikacije medžu členami slovjanskyh narodov.

ključne slova: medžuslovjansky język; slovjanske języky; języčna praktika; komunikacija medžu slovjanami; Braille; pųtovańje; Slovjanska Unija

summary: The text deals with the contact of its author with the Interslavic language. The author describes the role of Interslavic in his life and describes in detail how he got to Interslavic, how he sees it, how he participates in its development and uses it in practice. At the end of the article, he presents some ideas on Interslavic as a universal communication tool among people of the Slavic nations.

keywords: Interslavic language; Slavic languages; language practice; communication tool between Slavs; Braille; travelling; Slavic Union

Carpow, G, Gasparyan, R. Požičkóva i zvųkorędna otęžkě vųtrě proběgu búdovanä međuslověnskoga jazyka (in English: Borrowing and phonologic problems within interslavic language construction process) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 13-36. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članek-òv ïmá izučenije kriterijov oblübenostï tvornyh jazykov i otvori něktory iz nih v råbotji. V ovomu članku ïmá něktory dokazy potrěbnostï znïženä ličby ïnozemnyh slověs vųtrě proběgu búdovanä međuslověnskoga jazyka. Tvorca privođat alĝoriŧm dlä ustanovanä zdroja novyh neoloĝizmov zavodimyh v jazyk-òt. Tvorca probat maksimizovati ïndeksy gomonimstva i alofonstva i dostati potrěbnyǐ i dostatočnyǐ dlä jazyka sbor fonem, sojodnošat alofony i fonemy v råzvojennomu jazyku i soråvnat råzličny možnostï sodòržanä jazykóvoji azbuky.

ključne slova: zvųčnistvo; međuslověnskyǐ; jazyk; slověny; novoslověnskyǐ; požitek; zvųkoręd; azbuka

summary: This article provides an investigation of constructed language popularity criteria and reveals some of them in the paper. In this article, some proofs are provided for foreign words amount reduction necessity within interslavic language construction process. Authors devise an algorithm for determining the source for a new neologism being brought into the language. Authors try to maximize indexes of homonymy and allophony, while identifying a necessary and sufficient amount of phonemes for the language, relating allophones and phonemes of the language being constructed and comparing different possibilities of language alphabet content.

keywords: phonology; Interslavic; language; Slavic; Neoslavonic; borrowing; vowel; consonant; alphabet

Kotlyar, Y. Faktor jezyka u mentaliteta nasěljenja južnoj Ukrajiny (in English: The language factor in the mentality of the Southern Ukraine population) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 37-43. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: V tekstu se piše o osnovnyh faktorah formovanja južnoukrajinskogo mentaliteta. Jedin iz najvažnějših faktorov jest faktor jezyka. Narodna mentalnost imaje funkciju historičnoj paměti i davaje narodu jegovy identitet i etničnu svědomost. ukrajinsku državu formovalo sělsko nasěljenje i jegova starodavna zemjeděljska kultura.

ključne slova: mentalitet; jezyk; nasěljenje; sěljanstvo; revolucija; južna Ukrajina

summary: The article deals with the primary factors of the Southern Ukraine mentality formation. Mentality is a national type of world attitude based on linguistic images and symbols (often subconscious) that determine stereotypes of behavior, psychological reactions, the evaluation of certain events or individuals, and the attitude towards the surrounding reality. One of the most significant factors influencing the mentality formation of the Sou-thern Ukraine population is the linguistic factor. The distinction of languages me-ans, first of all, the difference between worldviews. National mentality fulfills the functions of historical memory and allows the people preserving identity and ethnic self-consciousness. The rural population that kept the ancient agricultural traditions, the outlook of ancestors-rebels and defenders of the Fatherland had chances to rebuild the independent Ukrainian state based on its social ideal (land, freedom, individual economy, and cultural traditions). For that case, the peasantry of the South of Ukraine, which has accumulated in itself the most characteristic features of the ancient Ukrainian (life in the steppe, love for religion, and rejection of any power except its own), is indicative.

keywords: mentality; language; population; peasantry; revolution; Southern Ukraine

Lozko, H. Aktualizacija etničnyh religij u slovjanov v XX – XXI stolětjah (in English: The topicality of Ethnic Religions in the Slavs in the ХХ - ХХІ Century) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 44-52. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst piše o dviženji revitalizacije avtochtonyh tradicij v věku globalizacije XX i XXI stolětij kako etnoreligijozna renesancija. Kratko se piše o historiji rodnoj věry Slovjanov, ktora kontrastuje s različnymi sinkretičnymi kultami New Age. Glavna orijentacija jest do ukrajinskoj kultury i historije.

ključne slova: tradicijonalizm; etnoreligija; rodna věra; poganstvo; Orden Boga Solnca; Volodymyr Šajan; neoreligije

summary: There was a natural movement of revival of native autochthonous traditions among the intellectuals of many European countries in the globalization period of the XX - XXI centuries. Representatives of this movement believe that self-preservation of national identities is possible only through native religious cultures created by natives and not imposed by world missionaries. In the religious philosophy branch, such movements are called "ethno-religious renaissance" or the revival of the native faith, and religions themselves are "ethno-religions", native faith, old faith or heathenism. We provide a brief historical overview of the main directions of revival of the native faith of the Slavs, introduce with its prominent representatives. We disclose the complex worldviews, legal and ethical conflicts that arise among the faithful in the modern world. Globalization is actually absorbing and neutralizing traditions. In contrast to traditionalism, it creates numerous surrogate forms of neo-religions, pseudo-religions, syncretic cults called New Age that distract people from their true native. The main focus of the author is on the Slavic and in particular on the Ukrainian historical and cultural material.

keywords: traditionalism; ethnoreligion; native faith; heathenism; The Knightly Order of the Sun God; Volodymyr Shaian; neoreligion

Dokoupil. M. Slovjanski bogi (in English: Slavic gods) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 53-55. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članok hoče prinesti lučše znanje o slovjanskyh bogah v kontekstu indoevropejskyh bogov i mitov prědhristijanskoj ery. Piše o vsih poznanyh prirodnyh bogah i vezah medžu njimi.

ključne slova: slovjanski bogi; Perun; bogi i mity

summary: This article seeks to raise awareness of the Slavic gods in the context of the Indo-European gods and myths of the pre-Christian era. It lists all found natural deities and relationships between them.

keywords: Slavic gods; Perun; gods and myths

Merunka, V. Medžuslovjanske podtexty do filma Kolovana ptica (in English: Interslavic subtitles for the movie Painted Bird) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 56-62. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst članka sut podteksty do filma Kolorovana ptica (direktor i režiser Václav Marhoul, 2019) prěložene do medžuslovjanskogo jezyka.

ključne slova: Kolorovana Ptica (film Václava Marhoula, 2019); podteksty filma; medžuslovjansky jezyk

summary: This article contains subtitles from the film Painted Bird translated to Interslavic.

keywords: Painted Bird (movie by Václav Marhoul, 2019); subtitles; Interslavic

Ostrouchov, P., Hanák, T., Merunka, V. Pěsnja Dušo moja do filma Kolorovana ptica (in English: Movie song Oh my soul for the film Painted Bird) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 63-64. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst v medžuslovjanskom jezyku i melodija pěsnje «Dušo moja» komponovane do filma Kolorovana Ptica.

ključne slova: filmova pěsnja; Kolorovana Ptica; Dušo Moja

summary: Lyrics in the interslavic language and the tune of the song «Oh my soul» composed for the film Painted Bird.

keywords: movie song; Painted Bird; Oh My Soul

Swat, M. erratum – Moderno glagoljičsko pravopisanje, in Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 21-38 (in English: erratum – Moderno glagoljičsko pravopisanje, in Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 21-38) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), page 65. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Swat, M. Okrugla kursivna Glagoljica (in English: Round Cursive Glagolitic) in: Slovjani.info, 2019, 4(1), pages 66-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Avtor prědstavja ulěpšeny sposob bystrogo, ručnogo pisanja okrugloju glagoljiceju, obgovarja problemy svezane s ručnym pisanjem glagoljiceju tutdenj i dava razvezanja, dělaje kratky prěgled glagoljičskyh bukv i jihnyh varijantov v historiji i maly prěgled vzajemnoj razumivosti srěd varijantov, vključajuči v to hrvatsku vuglastu glagoljicu i kursivnu, glagoljicu iz Bašky i okruglu glagoljicu. V koncu prědstavja glagoljičsky zapis na priměr.

ključne slova: glagoljica; ručno pisanje; kurziva; brzo pisanje; obla; okrugla; vulgasta; prisposobjenje

summary: Author presents an improved way of faster handwriting with round Glagolitic script, discusses problems connected with Glagolitic handwriting today and gives solutions, makes a short review of Glagolitic letters and their variants during the history and also a small review of mutual understandability between variants, including Croatian angular and cursive Glagolitic, Bulgarian Glagolitic from Baška and round Glagolitic. At the end gives an example of a written text.

keywords: Glagolitic script; handwriting; cursive; fast writing; round; round-shaped; angular; adaptation

2018 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky (in English: Proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 1-4. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky i diskusija nad vizijeju novogo strategičnogo cělja slovjanskyh narodov do budučnosti 21-ogo stolětija.

ključne slova: oslava 100 lět; Češskoslovačska republika; novy strategičny cělj slovjanskyh narodov; slovjanska kulturna diplomacija

summary: A proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic and a discussion of the vision of the new strategic goal of the Slavic nations in the future of the 21st century.

keywords: jubilee of 100 years; Czechoslovak republic; new strategic goal of slavic nations; slavic cultural diplomacy

Ryzhova, A. «Narod ljubi nas»: počutja upada Carstva v vozpomněnjah svědkov 300-lětnogo jubileja doma Romanovyh (in English: «The People Love Us»: the Feelings of the Empire's Decline in the Contemporary Memoirs of the 300-years Anniversary of the Romanov Dynasty) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 5-12. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Poslědna i jedinstvena oslava sěmejstva Romanovyh, ktora byla dolžnoj se prazdnovati vsenarodno, ostavila gluboko vpečetljenje na sučasnikov. Svědky v svojih vozpomněnjah i dnevnikah opisyvali reakciju naroda, elity i Nikolaja Drugogo. Cělj članka jest složeno ukazati podobnosti i razliky mněnj poslě oslav v kontekstu počutij upada Carstva.

ključne slova: 300-lětna ročnica doma Romanovyh; vozpomněnja; Nikolaj II; oslava; sěmejstvo Romanovyh

summary: The last and only celebration of the Romanov Dynasty that had to be celebrated nationwide left the great impression on the contemporaries. Witnesses in their own memoirs and diaries described the reaction of the people, elites and Nicholas II. That paper's goal is to complexly demonstrate similarities and differences of the opinions based on the results of the celebrations in the feelings of the Empire's decline context.

keywords: 300-years aniversary of the Romanovs; memoirs; Nicholas II; celebrations; the Romanov dynasty

Silfer, G., Steenbergen van, J. Slovjanske vlivy v Esperanto (in English: Slavic influence to Esperanto) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 13-16. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o avtoru jezyka Esperanto Lazaru Ludviku Zamenhofu i o vlivah slovjanskyh jezykov do jezyka Esperanto.

ključne slova: Esperanto; Lazar Ludvik Zamenhof; slovjanske vlivy v Esperanto

summary: The article presents the author of Esperanto Lazar Ludwig Zamenhof and the influence of Slavic languages to Esperanto.

keywords: Esperanto; Lazar Ludwig Zamenhof; Slavic influence to Esperanto

Igbineweka, A., Steenbergen van, J. Swahili dlja vozhodnoj i Guosa dlja zapadnoj Afriky/ECOWAS (in English: Swahili for the East and Guosa for the West Africa/ECOWAS) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 17-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst iz prezentacije Prof. Alexandra G. Igbineweky na vtoroj konferenciji medžuslovjanskogo jezyka CISLa 2018. Na koncu teksta je memorandum o sorabotě.

ključne slova: Guosa; CISLa 2018

summary: A text from the presentation of Prof. Alex G. Igbineweka at the second conference on the Interslavic language. There is a memorandum about cooperation at the end of this text.

keywords: Guosa; CISLa 2018

Swat, M. Moderno glagoljičsko pravopisanje (in English: Modern Glagolitic Orthography) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 21-38. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Avtor obgovarja glåvne problemy svęzane s upotrěbjanjem glagoljice tutdenj, reprezentovanjem dneśnogo izgovora råznyh slovjanskyh językov glagoljičskym pravopisanjem i korišćenjem glagoljice na modernyh orųdjah komunikacije, za čem prědstavja rěšenje izråbotane s kolegojų.

ključne slova: glagoljica; moderno glagoljičsko pravopisanje; elektronične orųdja komunikacije; fonologija; Slovjani; glagoljičska interpunkcija; slovjansky alfabet; vseslovjanska glagoljica

summary: The author discusses the main problems connected with today's use of glagolitic script - the representation in glagolitic orthography of today's slavic languages pronounciation and use of glagolitsa on modern electronic communication tools. After that, the author presents a solution worked out with his colleague.

keywords: glagolitsa; modern glagolitic orthography; electronic communication tools; phonology; Slavs; glagolitic punctuation; slavic alphabet; all-slavic glagolitic script

Swat, M., Merunka, V. Proglas (in English: Proglas) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 39-42. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Proglas (doslovno Prědslovje) jest poema iz IX stolěťja, ktoroj avtor byl věrodostojno svęty Kirill (*826-827, +869), zajedno s bratom Metodijem svęty hrånitelji Evropy, zvani "apostoli Slovjanov", i tvorci pŕvoj slovjanskoj literatury. V Proglasu byl hvaljeny slovjansky prěklad a jednočasno byla naznačena ljudska privilegija hvaljeńja Boga v rodimom języku. Imaje takože mnoge citaty i parafrazy iz Evangelija i Svętyh Piśm.

ključne slova: Proglas; Sv. Kirill; Sv. Methodij; heksameter; staroslovjansky

summary: Proglas is the foreword to the Old Slavonic translation of the four Gospels. It was written by St Cyril and is considered to be the first poem in any literary Slavic.

keywords: Proglas; St Cyril; St Methodius; hexameter; Old Slavonic

Kuznetsov, N. V. Reforma Russkogo pravopisa 1918g - pričiny i prijem (in English: The 1918 Orthographic Reform of the Russian Language - Reasons and Reception) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 43-48. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: V 1918 godu v Sovětskoj Rossiji bylo reformirovano pravopisanje russkogo jezyka. Ale ne vsi v Rossiji byli suglasny s reformoju, ktora stala ugrozoj kultury. V časy Gradžanskoj vojny protivniky bolševikov korystovali tradicijno pravopisanje, aby iměti razliku od njih. Poslě poraženja bělyh, tradicijny pravopis stal se symbolom Zagraničnoj Rossije i jejinoj kultury. Sučasno tradicijno pravopisanje tež žije. V tutom članku my govorimo o historiji russkogo pravopisanja do i poslě reformy 1918 g. Članok jest pisany v russkoj jezyku v pravopisanji do reformy 1918 g.

ključne slova: pravopisanje; russky jezyk; Zagranična Rossija; reforma 1918 goda

summary: In 1918 in the Soviet Russia, there was the reform of the Russian spelling. But not all people in Russia was agreed with that reform, that became a menace for the culture. During the Civil War the opponents of the Bolsheviks still used the traditional orthography to differ themselves from the Reds. After the Whites defeat, the traditional spelling became the symbol of Russian Émigré and its culture. Now the traditional orthography still lives. In this article, we are speaking about the history of the Russian orthography before and after the 1918 Reform. This article is written in Russian using orthography before 1918.

keywords: orthography; the Russian language; Russian Émigré; the 1918 Reform

Gasparyan, R. Alfabetne vojny slovjanov (prva čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (first part)) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 49-58. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovnanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. V prvoj česti kratko razkryvajemo glagoljicu.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

summary: This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In first part there is brief review of Glagolitic script.

keywords: alphabetic wars, Glagolitic, Cyrillic, Latin, alphabetic experiments

Merunka, V. Slovjanstvo dnes i zajutra (in English: Slavism - today and tomorrow) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 59-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Slovjanstvo, točněje slovjanska vzajemnost, naleželo do glavnyh motivačnyh faktorov narodnogo razbudženja v 19-om věku i polnoj emancipacije netoliko češskogo naroda, ale i bojšej česti slovanskyh narodov Evropy, ktore podobno kako Čehi v tutom vrěmeni ne iměli svoje samostoje državy. Ale Prva i vtora světova vojna dramatično proměnila slovjansky svět. Bylo osnovano mnogo novyh držav i byly takože komunistične i fašistične režimy. Nyně, na početku 21-ogo stolětja jesmo v specijalnoj situaciji, ktora jest posiljena iz jednoj česti razpadom Sovětskogo soveza i jegovogo komunističnogo bloka, i iz vtoroj česti od nastupajučej globalizacije. Tuto vse dramatično proměnilo pogled na slovjanstvo i na potrěbnost slovjanskoj vzajemnosti. Iz jednogo města slyšimo radikalne zaključenja, že slovjanska vzajemnost svoji historičnu rolju davno napolnila i ne bude potrěbna, ale iz drugogo města slyšimo druge podobno nekompromisne mněnja, že Slovjani iznovo trpet od masivnogo planovanogo porabovanja. V tutom tekstu starajemo se naidti odgovor, i takože budemo objasniti dolgovrěmeno ostavajuče različnosti v porazumjenju slovjanskoj vzajemnosti od russkyh i ne-russkyh slovjanov, i budemo načrtati potrěbnost novogo strategičnogo cělja do budučnosti slovjanskyh narodov.

ključne slova: Slovjani; slovjansky svět; slovjanska vzajemnost; russki i ne-russki slovjani; slovjanska budučnost; slovjansky strategičny cělj

summary: Slavs, more precisely Slavic reciprocity, was one of the leading motivational factors of national revival in the 19th century and the overall emancipation not only of the Czech nation but also of most of the Slavic peoples in Europe, which, like the Czechs at that time, did not have their independent states. By the First and Second World Wars, the Slavic world changed dramatically. Many new states have emerged, and communist and fascist totalitarian regimes have also emerged. Now, at the beginning of the 21st century, we are in an extraordinary situation, on the one hand, boosted by the fall of the Soviet Union and its Communist block and, on the other hand, the rise of globalisation. All this dramatically changed the view of Slavicity and the need for Slavic reciprocity. On one side, there are radical conclusions that Slavic reciprocity has already fulfilled its historical role, and we will not need Slavs in the future, but on the other hand, there are yet another strong views that the Slavs are once again facing large-scale planned enslavement. In this article, we will try to find an answer and also explain the long-standing differences in the understanding of Slavic reciprocity by Russian and non-Russian Slavs, and point out the need for a new strategic goal for the future of Slavic nations.

keywords: Slavs; Slavic world; Slavic reciprocity; Russian and non-Russian Slavs; Slavic future; Slavic strategic goal

Chorabik, Z. Odnošenja medžu Sejmom i «Kazackoju Sprawoju» v vrěmeni vlady Władysława IV. (in English: Relations between the "Sejm" and the "Cossack Case" during the reign of Władysław IV) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok piše o odnošenjah medžu Poljskym Sejmom i «Kazackoju Sprawoju» v vrěmeni vlady kralja Władysława IV. Tekst leži na poljskyh pravnyh pramenah «Volumina Legum». Sobytja popisane v tutom članku sut interesny materijal do diskuzije o pozdnějših poljsko-ukrajinskyh odnošenjah. Popisane sobytja iměli vplyv do naslědnogo kvaliteta svědomosti obojih narodov. Popisane problemy razvijali se, i zato ne jest možno skazati, že od vlady kralja Władysława IV. byli odvračene.

ključne slova: kazaki; Poljsko-Litevska Unija; Władysław IV.; poljsko-ukrajinske vezy

summary: This article concerns on the relations between the Polish “Sejm” and the Cossacks during the reign of King Władysław IV. The author is based on the Polish legal source of “Volumina Legum”. The problems described in the article are an interesting material for discussing later Polish-Ukrainian relations. The events described have a significant impact on the subsequent quality of the consciousness of both nations. The problems outlined in the article have been evolving and it can not be said that the Polish-Cossack conflict was averted during the reign of King Władysław IV.

keywords: Cossacks; Polish-Lithuanian Commonwealth; Władysław IV; Polish-Ukrainian relations

Masár, R. Informacija o novoj knigě «Panslav» (in English: Information about a new book "Panslav") in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 76-78. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok popisuje novu knigu poeta Radovana Masára i jegovu motivaciju do pisanja tutoj knigy.

ključne slova: slovjanska poezija; Radovan Masár

summary: Information about a new book "Panslav" of a poet Radovan Masár and his motivation to write this kind of book.

keywords: Slavic poetry; Radovan Masár

Hachran, J. Obrazok iz pokryvnoj stranice časopisa (in English: Picture from the journal cover) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 79-80. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok popisuje obrazok, ktory jesm stvoril do oslavnyh dnov na pamět 100 lět od obnovjenja samostojnoj Poljsky i osnovanja Češskoslovakije i Kraljevstva Srbov, Hrvatov i Slovencev, kako i oglašuje medžuslovjansky tekst v jegovoj vrhnoj i dolnoj česti. Jubileum Slovjanov jest izobraženo v alegoriji na pticu Fenix, ktora jest vozrodžena do novogo života. Na početok trěba znamenati, že obrazok jest v realnosti grafika stvorjena specijalnoju technikoju, ktora jest osnovana na dvoj-fazovom odtisku, kogda prvo jest na papir odtiskano vse kolorovano, i potom jest do kolorovanogo obraza pritiskana zlata folija, čto čini konečnoj tvorbě podobnost do pravoslavnoj ikony. Zlato jest moj ljubimy materijal, s ktorym često rabotaju, bo moje obrazy imajut glavno duhovnu i mističnu tematiku, i zlato jest prěkrasny materijal, zatože davaje věčjam istu svetost, ktora takože prinaleži do tutogo jubileja.

ključne slova: Jan Hachran; dvoj-fazovy odtisk; grafika; ikonografija

summary: The article describes the picture, which I created to celebrate the 100th anniversary of the restoration of free Poland, the founding of Czechoslovakia, and the creation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, which is also written in the upper and lower part of that picture. This anniversary is expressed through allegory of the Phoenix bird which is born from the ashes to a new life. On the be-ginning I add, that the image is in fact a graphics created by a special technique, which is based on two-phase printing, at first all the colors are printed and then follows the printing with a gold foil, so actually the whole artwork looks like an orthodox icon. Gold is my favorite material, with which I often work, because my paintings are mostly spiritual and mystical and gold is a magnificent piece of material, because it adds things some sanctity, that certainly also belongs to this anniversary.

keywords: Jan Hachran; two-phase printing; graphics; iconography

2018 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Program konferencije CISLa 2018 (in English: CISLa 2018 - conference programme) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 1-5. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) jest vtoro medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Prvo zasědanje byla mnogo uspěšna konferencija CISLa 2017. Konferencija CISLa 2018 jest neoddělimoju častju medžunarodnogo festivala Dni slovjanskoj kultury, v godině 2018 posvečenoj srbskoj i lužičskoj kulturam.

ključne slova: CISLa 2018

summary: CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) is the second international meeting of people who have been collaborating on the Internet for many years. The first session was a very successful CISLa conference 2017. CISLa 2018 is an integral part of the International Festival of the Days of Slavic Culture, in 2018 devoted to the Serbian and Lusatian cultures.

keywords: CISLa 2018

redakcija Na východ Časopis Na vzhod (Navýchod) - črěz poznanje do porazuměnja (in English: Journal Navýchod (to the East) - through knowledge to understanding) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 6. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Vzhodnoevropsky klub jest družstvo studentov Filosofičskogo fakulteta Univerziteta Karlova i drugyh ljudij interesujučih se do oblasti vzhodnoj Evropy. Jegov cilj jest tvoriti prostor za studijum vzhodnoj Evropy i otvorjeny obměn nazrěnj medžu ljudimi različnogo mněnja, cennostij i perspektiv.

ključne slova: časopis Navýchod (Na vzhod)

summary: East European Club is an association of students of the Faculty of Philosophy of the Charles University and other people involved in the area of Eastern Europe. Its primary objective is to create space for the study of Eastern Europe and open exchange of views among the people of diverse minds, values and perspectives.

keywords: journal Navýchod (to the East)

Negrišorac, I. Vuk kako naš sovrěmenik: vplyv Vuka Stefanovića Karadžića i Matice srbskoj na subjekty historije srbskoj kultury (in English: Vuk as our contemporary person: Vuk Stefanović Karadžić and Matica srpska on subjects of history of Serbian culture) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 7-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok prědstavuje osobnost Vuka Stefanovića Karadžića i jegov vplyv na osnovanje najstaršego dodnes rabotajučego slovjanskogo naučno-kulturnogo družstva Matica srbska. Takože se govori o jegovoj reformě srbskogo pravopisa i počatkah modernogo srbskogo jezyka i kniževnosti.

ključne slova: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; srbska kultura i historija

summary: The article presents Vuk Stefanović Karadžić's personality and his influence to the foundation of the eldest still-working Slavic scientific and cultural institution Matica srpska. The article also speaks about his reform of the Serbian orthography and the origin of modern Serbian language and literature.

keywords: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; serbian culture and history

Weissová, N. Sveta Ljudmila 1100 lět: tradicija - narodne korenje - rodina - věra (in English: Saint Ludmila 1100 years: tradition - national roots - family - faith) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 18-19. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Projekt Sveta Ljudmila započel se lěta 2016 i jest zaščičen rovnoimennym družstvom. Jego cilj jest prazdnovanje 1100. godiščiny mučenickoj smrti svetoj Ljudmily, ktora bude lětom 2021. Cilj družstva jest slavjenje tutoj godiščiny. Dalje pomočju kulturnyh dějanj, izstavk, tvorjenjem audiovizualnyh ili drugyh umětničsky artefaktov, i takože ohranjenjem krajiny i pamětnikov. Smyslom projekta jest podkrěpiti narodny identitet sučasnoj občiny i tvoriti vyše cěnjene kulturnu i životnu okolinu za sučasnu generaciju. Veče informacij o projektu jest na webovyh stranicah www.svataludmila.cz ili na Fejsbuku (www.facebook.com/svataludmila1100let)

ključne slova: sveta Ljudmila Češska; godiščiny; narodni patroni

summary: The Svatá Ludmila 1100-year project originated in 2016 and is sheltered by the association of the same name. Its goal is to celebrate the 1100th anniversary of Saint Ludmila's martyr's death in 2021. The aim of the association is therefore to honor the mentioned anniversary. Then, through cultural events, exhibitions, audiovisual or other art artefacts, as well as landscape and monument care. The project aims to strengthen respect for this important woman, to support the national identity of contemporary society and to create a more valuable cultural and environmental environment for present generation. More information about the project can be found at www.svataludmila.cz or on Facebook (www.facebook.com/svataludmila1100let)

keywords: Saint Ludmila of Bohemia; anniversaries; national patrons

Igbineweka, A. Swahili za vzhodnu Afriku - Guosa za zapadnu Afriku, ECOWAS (in English: Swahili for the East Africa - Guosa for the West Africa, ECOWAS) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 20-21. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članok govori o potrěbnosti razvitogo domorodnogo regijonalnogo zonalnogo jezyka Guosa za Nigeriju i Ekonomičnu občinu zapadnoafričskyh držav (ECOWAS) kako lěpšu alternativu od sejčasnyh kolonijalnyh jezykov. Jest dobro znajemo, že bolšina ljudij mysli v svojem materskom jezyku, i kogda oni govoret v drugyh jezykah bez identičnyh parametrov s jihnym etničskym povodom, potom se vyše zajmajut pravopisom i bezkonečnymi težkostjami jezyka vměsto sosrědotočenja do glavnogo smysla besědy.

ključne slova: jezyk Guosa; zapadna Afrika; ECOWAS

summary: This paper discusses the need for an evolved indigenous regional zonal constructed language Guosa for Nigeria and the Economic Communities of the West African States (ECOWAS) as the better alternative to currently used colonial languages. It is a well-known fact that most people think in their mother tongue, and that when they speak in other languages of no identical parameters to their ethnicity they are engaged in transliteration and endless hurdles before the main issues at hand.

keywords: Guosa language; West Africa; ECOWAS

Bondarenko, N. Razvitje interesa do srbskoj kultury v Rossiji (in English: Development of interest in Serbian culture in Russia) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 22-24. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok prezentuje historiju vezov medžu Rossijeju i Srbijeju, i potom avtor govori o svojem projektu Srbija v srdcu mojem.

ključne slova: kulturne vezy; Srbija; Rossija; projekt Srbija v srdcu mojem

summary: The article presents the history of cultural relations between Russia and Serbia and then the author talks about her own project of Srbija in my heart.

keywords: cultural relations; Serbia; Russia; the project of Serbia in my heart

Krajčík, L., Pavlík, M. Slovjanska ambasada mladeži (in English: Slavic Youth Embassy) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 25-35. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj projekt hoče dosegnuti sorabotu medžu slovjanskymi narodami. Pričin smysla takogo projekta jest v podobnyh tradicijah, kulturě i glavno v jezyku. Ciljova grupa tutogo projekta sut mladi ljudi, primarno studenti iz srědnyh škol i univer-zitetov neodvisno od jihnoj krajiny povoda ili nacionalnosti. Glavne punkty tutogo projekta i prědloženja sut protokol, diplomacija, kako postupati v občině i različnyh typah životnyh situacij. Jesmo prědlagali podobny projekt v Moskvě, Beogradu, Katowicah, Pragě i Berlinu.

ključne slova: diplomacija; kako se postupati v občině; protokol, slovjanska sorabota; slovjanska ambasada mladeži

summary: With this project we want to achieve diplomatic cooperation between Slavic countries. The reason why we have chosen Slavic countries is that we have been raised in similar traditions, culture and mainly languages. Target group of this project are young people, primarily students from high schools and universities disregard their country of origin and nationality. The main points of this project and proposal are protocol, diplomacy, how to correctly behave in society and various types of life situations. We have already proposed similar project in Moscow, Belgrade, Katowice, Prague and Berlin.

keywords: diplomacy; how to behave in society; protocol; Slavic cooperation; Slavic Youth Embassy

Kocór, M. Gotovnost škol i učiteljev do realizacije medžuslovjanskogo jezyka i prve rezultaty badanja (in English: Readiness of schools and teachers to implement the Interslavic language initiative and preliminary research results) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 36-39. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok davaje informaciju o rastučem podporu medžuslovjanskogo jezyka i os-novnoj potrěbnosti jego promocije i implementacije do škol v različnyh slovjan-skyh krajinah. Počatečno razslědovanje i govotnost učiteljev priključiti předložen-je učenja medžuslovjanskogo jezyka je diskutovano iz slovjanskoj, pedagogičnoj, sociologičnoj i drugyh naučnyh pozicij. Možnost obměny razslědovajučih iniciativ v tutoj oblasti bude besědovana na vtoroj medžunarodnoj CISLa 2018 konferenciji i festivalu Dni slovjanskoj kultury od 31 maja do 3 juna 2018 v Čehiji.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; škola; učitelj; gotovnost vvedenja medžuslovjanskogo jezyka

summary: The article presents information about the increasingly growing and gaining soci-al support of the Interslavic language and the substantive need to promote and implement it in schools in various Slavic countries. The initiated research on the readiness of teachers to include Interslavic's educational offer in schools is worth discussing Slavic, pedagogical, sociological and other scientific environments. An opportunity to exchange research initiatives in this area will be the 2nd CISLa 2018 conference and the Days of Slavic culture from 31 May to 3 June 2018 in the Czech Republic.

keywords: Interslavic language; school; teacher; readiness to implement Interslavic language

Heršak, E. Jezyk, kultura i historija (in English: Language, culture and globalization) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 40-51. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o odnosah medžu jezykom i kulturoju, o vplyvu jezyka na razvoj kul-tury, pitanje o počatkah jezyka v dalekoj historiji, prěgled pojma "globalizacija" i razširjenje jezyčnyh vezov. Članok govori o hipoteze, že jezyk je činitelj do razvoja ljudkoj kultury. Kromě togo piše o ideji, že velika erupcija vulkana Toba na Su-matrě okolo 75.000 pr.Kr. donesla krizu, ktora napokon činila razvoj jezyka našego biologičnogo vida Homo Sapiens i jegovoj vyše kompleksnoj kultury. I pravděpodobno imaginacija i ne toliko logika byla ključnoju do togo razvoja. Članok takože prěgledaje tendenciju vezanja ljudskyh občin v světu, ktora dnes dostala nazvanje "globalizacija" s slědujučim popisanjem "medžunarodnoj komunikacije", prvo s vezom na termin "lingua franca" ("jezyk biznesa"). Na koncu članka jest vizija potrěbnosti respektovanja različnostij v světu, ktore sut povezane i s jezyčnymi dimenzijami.

ključne slova: jezyk; kultura; ljudska evolucija; globalizacija; světska komunikacija

summary: The paper discusses the relationship between language and culture, the influence of language on cultural development, the question of emergence of language structure in the distant past, the concept of globalization and the extension of linguistic links. An idea is presented about the mass eruption of the volcano Toba on the island of Sumatra about 75,000 BC, since it may have brought about a crisis that finally had an influence on the develop of language and complex cultures in our species. Imagination probably, not only logic, was important in this development. Later in the article a description is given in regard to the tendency on combining human societies in the world, namely "globalisation", and then a summary follows in regard to "international communication", first with a comment on lingua franca (a "business language"). At the end of the article an opinion is mentioned, i.e. that respecting differences in the world is necessary, and that this is also connected to linguistic dimensions.

keywords: language; culture; human evolution; globalization; global communication

Steenbergen van, J. Umětne jezyky i ISO 639-3 (in English: Constructed languages and ISO 639-3) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 52-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: SIL International upravjaje medžunarodnym standardom ISO 639-3, v ktorom vsaky ljudsky jezyk imaje tribukvovy kod. Na spisu takože jest město dlja umětnyh jezykov, ale do časa postupanje s njimi bylo nedoslědno i te jezyky, ktore dnes sut na spisu, byli izbrane dost slučajno. Največši problem jest odsučstvo jasnyh, praktičnyh kriterijev, ktore sut prigodne dlja svojstv toj kategorije jezykov. Zato avtor prědlagaje četyri konkretne, měrime kriterije vključenja. V vtoroj česti članka avtor takože obgovarjaje možnosti priznanja koda medžuslovjanskomu jezyku.

ključne slova: ISO 639-3; SIL; umětne jezyky; medžuslovjansky

summary: Although SIL explicitly states the intention to assign ISO 639-3 codes to constructed languages as well, the criteria it applies for inclusion are very unclear, and mostly pertaining to natural languages. The 21 constructed languages that currently have a code appear to have been selected rather haphazardly, and half of them do not even fulfil the criteria. Besides, there is little consistency in the arguments used for turning down change requests. Constructed languages have characteristics that require a specific approach, which until now SIL has been unable to provide. To cope with this problem, the author proposes four measurable criteria: completeness, literature, community and notability. Two additional factors, uniqueness and permanence, cannot really be used as criteria, but are still worth being taken into account. The second part of the article deals with Interslavic. Although Interslavic appears to fulfil both the criteria applied by SIL and the criteria proposed by the author, a request for a code has been turned down twice. The arguments used by the Registration Authority (that Interslavic is not one single language, that it does not have a well-developed or long history, that it is not sufficiently standardised, and that there is no substantial literature or user community) are refuted one by one.

keywords: ISO 639-3; SIL; constructed languages; Interslavic

Merunka, V. Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica (in English: Use of Interslavic in film Painted Bird) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok piše o koriščenji medžuslovanskogo jezyka v gotovjenom filmu Kolorovana ptica češskogo režisera Václava Marhoula po vzoru znajemoj rovnoimennoj knigy poljsko-američskogo pisatelja Jerzy Kosińskiego. Do filma bylo trěba sotvoriti fiktivne narod i krajinu reprezentujuče srědnu i vzhodnu Evropu, kdě v lětach 1939 - 1945 byla okupacija od fašističskoj Němcije i potom front Črvenoj Armije SSSR, zatože originalna povědka v knige naměreno ne jest točna avtorova avtobiografija, ale jest bližše do sintezy mnogyh različnyh ale sobě podobnyh životnyh izkušenostij, ktore se věrojatno dogodivali v vsih krajinah srědnoj i vzhodnoj Evropy togo vrěmene.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; film; Kolorovana ptica; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

summary: The article describes the use of Interslavic in the upcoming film Painted Bird by Czech producer Vaclav Marhoul according to the same-name book by Polish-American writer Jerzy Kosinski. For this movie, it was necessary to create fictitious country and nation generally representing Central and Eastern Europe where, in 1939-1945, was the Nazi occupation and the front of the Red Army of the USSR. It is because the original story in the book is not an exact author's autobiography, but rather a synthesis of more similar life stories, which undoubtedly many times in different variants took place throughout Europe at that time.

keywords: Interslavic; movie; Painted Bird; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

Novokmet, R. Četvrto slovjansko proglašenje (in English: Fourth Slavic memorandum) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 76-81. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Četvrto proglašenje Slovjanskoj unie International za status Lužičskyh Srbov ne kako nacijonalna menšina ale kako samostojny narod.

ključne slova: Slavic union International; Lužičski Srbi; nacijonalna menšina; samostojny narod

summary: Fourth memorandum of the Slavic union International about the status of Lusatian Serbs in Germany not as a national minority but as an independent nation.

keywords: Slavic union International; Lusatian Serbs; national minority; independent nation

Masár, R. Medžuslovjanska poezija (in English: Interslavic poetry) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 82-83. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Poet i tvorca prvoj češskoslovackoj filmovoj poezie Radovan Masár Vam prědstavuje odlomok iz gotovovanoj knigy s rabočim nazvanjem Panslav. Sbornik poezije v slovjanskom duhu bude sodržati poeziju v četyryh jezykah i bude obogačena ilustracijami v tradičnom obrazcu v netradičnoj formě. Objedinuje se v njej hudožstvo mnogyh slovjanskyh avtorov, i sojedinuje, kako napovědaje poema, bolše slovjanskyh narodov.

ključne slova: Radovan Masár; Slovjanska poezija; filmova poezija

summary: Poet and inventor of the first Czechoslovak film poetry Radovan Masár presents you a snippet of the forthcoming book with the working name Panslav. The poetry collection in the Slavic spirit will contain poems in four languages and will be enriched to illustrate the traditional pattern in an no-traditional form. It combines the art of a number of Slavic artists and joins, as the poem suggests, several Slavic nations.

keywords: Radovan Masár; Slavic poetry; film poetry

Spáčil, D., Merunka, V. Medžuslovjansky Hajku kalendar (in English: Interslavic Haiku calendar) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 84. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Poezija pisana medžuslovjansky.

ključne slova: poezija; medžuslovjansky jezyk

summary: Poetry written in Interslavic.

keywords: poetry; Interslavic language

2017 (2)


HTML format
PDF format

Steenbergen van, J. Slovo redaktora (in English: Foreword) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 1-3. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Kuznetsov, N. V. Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji (in English: Slavic influence on Esperanto as contribution to development of the European Civilization) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 4-11. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Evropska civilizacija z časa davnyh Grěcije i Rima byla toj, ktora žadala byti civilizacija všesvětna. Jednoj z častij toj mysli byl «universalny jezyk». Jezyk Esperanto byl jednym iz mnogyh podobnyh jezykov, ktory byli sotvorjene ve raznyh stranah Evropy. Ale samo Esperanto imalo silny vplyv slovjanskyh kultur i jezykov, i mnogo ljudij Esperantskogo dviženja medžu 19. i 20. věkami byli slovjani. Ve tutom članku avtor govori, kaky byl toj vplyv, i čto slovjanstvo dalo do jezyka Esperanto.

ključne slova: Esperanto; evropska civilizacija; slovjanske jezyky

summary: European civilization from time of the Ancient Greeks and Romans lead yourself to become the Universal civilization. One of parts of that idea was «the International language». Esperanto was one of numerous similar languages made in various countries of Europe. But Esperanto only had a big influence of both Slavic cultures and languages, and many actors of Esperanto-Movement before the first half of the XX century had Slavic origin. In this article author is speaking about what kind of the influence the Slavdom made for Esperanto.

keywords: Esperanto; European civilization; Slavic languages

Ćapalija, A. Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti (in English: Position and possibilities of Interslavic language in the future) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 12-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tekst govori o faktorah jezykov, rodnyh i čudžih, i jihnom vlivu do družstva, ljudovoj kultury, i občego razvitja občiny. Dalje diskutujemo možnost koriščenja medžuslovjanskogo jezyka kako pomočnogo jezyka, ktory je političsko neutralny i zato prigodny do luščego prěloženja oficijalnyh dokumentov i ekonomije. Tekst takože govori o koriščenji anglijskogo jezyka v Hrvatskě i prědlagaje zonalny medžuslovjansky jezyk kako alternativu do komunikacije k jezyku, ktory byl prinudžen najmě iz ekonomičnyh pričin.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; anglijsky jezyk; globalizacija; EU; budučnost; ljudova kultura

summary: In this text we are discussing several factors of languages, native and foreign ones, their impact on a society in global, popular culture and a general development of the society. Further on, we discuss possible use of Neoslavic language within the EU as an „assistant“ Slavic language that is politically neutral and therefore suitable for more economic and faster translation of official documents. The text specifically deals with the example of English language in Croatia and offers a zonal language - the Interslavic language as an alternative to a language that is being imposed mainly on economic bases.

keywords: Interslavic; English; globalization; EU; future; popular culture

Kuznetsov, N. V. Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? (in English: Why we need the Interslavic language?) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 18-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok davaje něktore pomysly o tom, začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk pri jestvujučej urovnji vzaimnorazuměnja drugyh slovjanskyh jezykov

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; slovjanstvo; kultura i politika

summary: In that article are some thoughts about why we need the Interslavic language, if all Slavic languages аrе understandable at basic level by all Slavic people.

keywords: Interslavic language; Slavdom; culture and politics

Stojanović, T. Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i slovačskom jezykah (in English: Verbs as an example of interlingual homonyms in Serbian, Slovak and Czech) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Avtor v svojem članku piše o fenomenu, ktory često komplikuje prěloženje iz jednogo blizkogo jezyka do drugogo - medžujezyčne homonima. Tuto se demonstruje na priměru trěh slovjanskyh jezykov - srbskom, slovačskom i češskom. Do članka se koristili tri slědujuče slovniky: Rečnik srpskoga jezika publikovany od Matice srpskoj 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003), i Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

ključne slova: medžujezyčne homonima; slovjanske jezyky; češsky, slovačsky, i srbsky jezyky; glagoly

summary: The author of this paper focuses on a phenomena that frequently cause problems when we translate one language to another – interlingual homonyms. It will take the example of the translation between three Slavic languages – Serbian, Slovak and Czech, which shows a lot of such interlingual connections. The references of this paper come from two books: Rečnik srpskoga jezika published by Matica srpska 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003) and Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

keywords: Interlingual Homonyms; Slavic languages; Czech, Slovak, Serbian; verbs

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca (in English: Language factors are crucial for a society and an individual development) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 27-43. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Vovedenje objasnjuje počatok jezyka i jegovy postupny razvoj do modernogo jezyka. Besedujut se faktory, ktore iměli učinok na dnešnu raznolikost jezykov. Tekst takože beseduje koncept lingua franca město anglijskoga jezyka v světu globalizacije i učinkom učenja novyh jezykov na kognitivny razvoj. Naglasuje se važnost jezyčnogo trojlista, tj. razvitja znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Evropě. Potrdžuje se korist novoslovjanskogo/medžuslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako veznice slovjanskyh narodov v vrěmeni globalizacije.

ključne slova: medžuslovjansky; novoslovjansky; jezyčny trojlist; lingua franca; globalizacija; kognitivny razvoj

summary: The text clarifies the beginnings of a language and its gradual development into a modern language. Factors that make the difference today are discussed. Thus the text describes the concept of lingua franca instead of English in the world of globalization and the contribution of learning new languages on cognitive development. It is claimed that there is an European language trefoil, as the knowledge of the biggest language groups in Europe. The significance of neoslavonic/interslavic zonal constructed language as a connection between Slavic nations in the sphere of globalization is emphasized.

keywords: interslavic; neoslavonic; language trefoil; lingua franca; globalization; cognitive development

Lipovac, M. Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagreba, soglasno s Janom Kollárom: blagověst Hrvatov (in English: Bishop Duh - Czech person who initiated the history of Zagreb, according to Jan Kollár: Blessed enouncement to Croats) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 44-47. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o češskom prinosu do razvoja grada Zagreba, ktory se počinaje od 11-ogo stolětja, kogda prvy zagrebsky biskup byl čeh s mitičnym imenem Duh. Jego licom načinaje dodnes živa tradicija češsko-hrvatskyh vezov.

ključne slova: biskup Duh; češi v Zagrebu

summary: The article describes the Czech contribution to the development of Zagreb city, which begins in the 11th century, when the first bishop of Zagreb was Czech person having mythical name Duh, who begined a living tradition of Czech-Croatian relations to this day.

keywords: bishop Duh; Czechs in Zagreb

Swat, M. Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije (in English: Slavic shaven hairstyles during the history) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 48-57. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Razvažanja i iztočniky odnosno prědmeta råzširjenja i byvanja råzličnyh tipov iz-podobrinyh ostriženj u råznyh zemj i narodov Slovjanskoj, zamyslom ustaljenja spoljnyh medžuslovjanskyh svojstv u slovjanskyh tradicijnyh ostriženj. Podpirajųći sę iztočnikami iz råzličnyh dob historije avtor nahodi råzne iz-podobrine ostriženja u južnyh, zapadnyh i iztočnyh Slovjanov.

ključne slova: ostriženje; Slovjani; historija; iz-podobrivanje glåvy; vlåsy; obće svojstva

summary: There are deliberations and sources about the question of area and existence of various types of shaven haircuts in different slavic lands and nations, with purpose of finding common interslavic features existing in slavic traditional hairstyles. Using sources form various historic periods the author finds some shaven haircuts in south, west and east Slavic nations.

keywords: hairstyle; Slavs; history; shaving head; hair; common features

Novokmet, R. Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam (in English: First Slavic Proclamation to the Slavic speakers and other people) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 58-62. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o ideji modernyh medžunarodnyh slovjanskyh aktivnostjah po vzoru podobnyh medžunarodnyh organizacij iz oblasti neslovjanskyh jezykov.

ključne slova: Slovjanska unija; medžunarodne aktivnosti

summary: The article discusses the idea of modern international Slavic activities based on patterns of similar international organizations in the area of non-Slavic languages.

keywords: Slavic Union; International activities

Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstva Slovjanska Unija v Čehiji. Prva čast teksta govori o potrěbnosti kulturnoj diplomacije. Vtora čast jest SWOT analiza i formulacija strategije s pomočju modela AIDAS kako metody upravjenja kulturnyh projektov. Tretja čast govori o programu družstva Slovjanska unija v Čehiji.

ključne slova: Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model; Slovjanska unija v Čehiji; konferencija o medžuslovjanskom jezyku; medžunarodny festival dni slovjanskoj kultury

summary: This paper describes methods and tools of the Slavic cultural diplomacy, which aim to improve the current status of Slavic nations in the context of today's globalized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacy followed by an all-Slavic analysis of internal and external factors that cause the present dangerous situation. The following text is an overview of theoretical re-search and practical international projects that could be used. The main part of this paper is a detailed SWOT analysis and a proposal for a new Slavic strategy for the future. This paper describes the AIDAS method of managing individual projects and, in the formulation of general strategy, uses the J.W. Berry’s acculturation hypothesis about four variants of intercultural and international relations. This paper reflects the author's practical experience in the recent all-Slavic movement and supports the idea of better peaceable Slavic involvement in the processes of building the modern globalized world. There is an appendix to the program objectives of the Slavic Union at the end of this paper.

keywords: cultural diplomacy; SWOT analysis; AIDAS model; Slavic Union in the Czech Republic; Conference on Interslavic Language; days of Slavic culture

2017 (1)


HTML format
PDF format

Králík, J. Čtvrtý ročník mezinárodního multižánrového festivalu, letos na téma polská a chorvatská kultura in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 1-3. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

redakcija Předběžný program festivalu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 4-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Rihter, A. Forum slovanskih kultur oživčuje slovansko kreativnost: Strategija mednarodne ustanove FSK in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 6-12. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Forum slovanskyh kultur v partnerstvu s medžunarodnymi organizacijami, narodnymi iniciativami i gospodarstvom reprezentuje, poddrživaje i razvivaje kreativnost slovjanskyh kulturnyh prostorov. Poddrživaje kulturne projekty, mobilitu umětnikov i expertov i širi tečenje informacij iz oblasti kultury, nauky i umětnosti. Jegov celj jest byti močnym partnerom i ključnym sogovornikom v globalnom dialogu i kulturě kako instrumentu razvitja ljudskogo společenstva.

ključne slova: kultura, naslědstvo, literatura, turizm, theatro, muzeologija

Spišiak, P. Slovanské veľvyslanectvo mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 12-13. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Vartík, M. Projekt slovanského veľvyslanectva mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 14-15. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Bondarenko, N. Изучение славянских языков и культур – основа сохранения идентичности народа in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 16-21. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: V tekstu se razbirajut nove sociokulturne javjenja v Čehiji i Rossiji, konkretno projekt «Slovjanska kulturna diplomacija», měreny do čuvanja i razvitja slovjanskyh jezykov i kultur, identičnosti v času globalizacije. Jest prezentovany fragment programy na učenje kultury slovjanskyh jezykov v školah Russkoj Federacije, i takože tematika specialnyh kurzov za studentov filologičskoj fakulty.

ključne slova: identičnost, slovjanska vzajemnost, slovjanska kulturna diplomacija, hudožstvena kultura Slovjanov

Merunka, V. Prva medžunarodna lingvistična konferencija o medžuslovjanskom jezyku CISLa 2017 in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 22-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Conference on InterSlavic Language 2017, http://cisla.slavic-union.org/ jest prvo medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Smyslom konferencije jest strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubočejša sorabota do dalečejšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut slovjanske skonstruovane zonalne jezyky, vključajuč možnost jihnogo širenja do praxi.

ključne slova: CISLa 2017, medžuslovjansky jezyk, konferencija

Steenbergen van, J. Pravopisanje medžuslovjanskogo języka (in English: Orthography of the Interslavic language) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 24-32. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Mezislovanský jazyk se zásadně liší od ostatních jazyků, a to jak přirozených, tak i umělých, protože spočívá spíše v rozsahu možností než ve stanoveném souboru pravidel. Oficiální pravopis se zdá být mimo dosah, jelikož to odporuje samotné podstatě jazyka. Ale tam kde standardizace selhává, mohla by uspět systematizace. Nejlepším způsobem, jak zajistit potřebnou flexibilitu, je prototypový pravopis, který se skládá ze základní abecedy a přídavné sady volitelných znaků.

ključne slova: medžuslovjansky, pravopisanje, ortografija, latinica, kirilica

summary: The Interslavic language differs fundamentally from other languages, both natural and artificial, in that it consists of ranges of possibilies rather than a fixed set of rules. An official orthography seems out of reach, as it would go against the very nature of the language. But where standardisation fails, systematisation might succeed. The best way to ensure the necessary flexibility is a prototype orthography, consisting of a basic alphabet and an additional set of optional characters.

keywords: Interslavic, orthography, Latin script, Cyrillic script

Barandovská-Frank, V. Slava interlingvistiko in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 33-37. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Interlingvistika je obvykle pojímána jako součást jazykovědy, zabývající se tvorbou umělých pomocných jazyků. Za více než století své existence byla definována stále obsáhleji v souvislosi s jazykovým plánováním, jazykovou politikou a interdisciplinaritou. K nejúspĕšnĕjším mezinárodním pomocným jazykům patří latinidy, mj. Esperanto, Ido, Interlingua. Neménĕ významnou skupinou jsou slovanské pomocné jazyky, orientované na slovanskou zónu a vyznačující se odivuhodnou kontinuitou, na jejichž počátku stála staroslověnština, historicky nejstarší případ jazykového plánování v Evropě. Významnou sociolingvistickou roli zde hrála slovanská vzájemnost – pozoruhodné projekty vytvořili mj. Jurij Križanić a Ján Herkel'. V polovinĕ 20. století vznikl nepublikovaný projekt skupiny českých okcidentalistů, k nimž patřil i pozdější esperantský básník Ladislav Podmele, autor zajímavého traktátu «Revolucija v historii interlingvistiki». Internet nabídl nové možnosti tvorby novoslovanských jazyků, a to jak experimentálních, tak pomocných. Jejich vysoká úroveň opravňuje požadavek vytvoření slovanské interlingvistiky jako samostatného odvětví, jak ho propaguje např. Alexandr Duliĉenko.

ključne slova: interlingvistika, pomočne jezyky, latinidy, slovjanska vzajemnost, zonalne jezyky

Repar, K. Hrvatske varijante legende o Čehu, Lehu i Mehu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 38-41. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Pověst o Čehu, Lehu i Mehu jest jedna is osnovnih legend, ktori govoret o gradu Krapině i slovjanskyh narodah. Legenda govori o trojici bratov, ktorym bylo trěba opustiti svoju domovinu po pričině konflikta s čudžim neprijateljem. Potom oni osnovali tri zemje: Čehiju, Poljsku i Russiju. Legenda o jihnyh životah jest istočnikom studia historije Slovjanov. Takože jest dokazanjem vezov medžu češskym, poljskym, russkym i hrvatskym narodami. Članok govori o različnyh variantah tutoj legendy.

ključne slova: Čeh, Leh, Meh, legenda, Krapina, Slovjani

Kocór, M. Polska wersja legendy słowiańskiej i jej współczesny wymiar z punktu widzenia pedagoga in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 42-47. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Text govori o historiji Slovjanov i genezi držav na osnově znajemoj legendy. Tri brati putovali da by iskali lěpše žitje za svojih ljudij, i kogda je našli, oběčali na sebe pamětovati. Rus išel bystro na vozhod, i Leh s Čehom putovali dalje s nadějeju, že naidut město za svoje domoviny. Čeh došel na lěpy jug, i Leh došel na zapad na město, ktoro nazval Gniezno. Kako legenda interpretuje vzajemnost? V textu sut autorske myšlenja i izkušenosti iz pedagogičnoj raboty, informacije iz anket i razslědovanj i prědloženja do razvitja Slovjanskoj unie.

ključne slova: legenda, Leh, Čeh, Rus, jezyk i kultura slovjanska, sorabota

Cvitić, F. Glagoljica pogledom projekta FABULA CROATICA in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 48-53. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Državam jest trěba znanje svojego trgovogo znaka do poznanja svojih produktov, služeb i ekonomičnoj prosperity. Toliko jedin instrument, ktorym može mala država konkurovati velikym globalnym znakam, jest uvěrenje jejinyh specifičnyh cennostij i narodnoj identičnosti. Do tvorjenja uznavanoj narodnoj identičnosti jest trěba iměti fenomen, ktory jest vidimy v vsih segmentah společenstva. Taky fenomen za Hrvatsku jest Glagolica. Tutoj text razkryvaje jejin promočny potencial.

ključne slova: trgovy znak, kulturno naslědstvo, design, glagolica, narodna identičnost

Yordanova, L., Kiryakova, G., Angelova, N., Veleva-Doneva, P. Как ние българите разбираме Новославянския език без обучение и на латиница? in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 54-59. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Članok govori o razumivosti novoslovjanskogo jezyka od Bulgarov v latinici i bez nikakogo prědhodnogo učenja. Anketa iměla 20 pytanj v dvoh grupah. Prva grupa iměla ligvistične pytanja s odgovorami na bazě izkušenosti, inteligencije i logiky. Vtora grupa byla naměrena na kulturu jezyka i lične mněnje o novoslovjanskom jezyku. Rezultaty sut mnogo pozitivne i oběčajuče.

ključne slova: anketa na jezyk, medžuslovjanski, novoslovjanski, Bulgari

Ćapalija, A. Položaj i mogućnosti novoslavenskog jezika u budućnosti (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Text govori o faktorah jezykov, rodnyh i tuzyh, i jihnom vplyvu na socijalny obraz, popularnu kulturu i obče razvitje společenstva. Dalje govori o možnoj koristi novoslovjanskogo jezyka v ramkah EU kako pomočny političsko neutralny slovjansky jezyk, i zato jest prigodny do lučšego prěkladanja služebnyh dokumentov. Govori o priměru engliskogo v Hrvatskě, i kako alternativu prědkladaje iz različnih razumov novoslovjansky zonalny jezyk.

ključne slova: novoslavjansky jezyk

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezični čimbanici ključni su za razvitak društva i pojedinca (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Vovedenje vyjasnjaje iztočniky i postupno razvitje do modernyh jezykov. Nazyvaje faktory, ktore činili dnešnu različnost. Text govori o konceptu lingua franca vměsto anglijskogo jezyka v světu globalizacije. Akcentuje se važnost jezyčnogo trojlista = razvitje znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Europě. Prezentuje se koristnost novoslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako vezny članok slovjanskyh narodov, ktory umožlivuje razměnu idej i informacij, i ne propaguje jednoznanje dominantnogo anglijskogo jezyka.

ključne slova: novoslovjansky, jezyčny trojlist, lingua franca, globalizacija

2016 (2)


HTML format
PDF format

Kulhavý, A., Merunka, V. Slovanská vzájemnost in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 1-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Referát přednesený dne 20. 9. 2016 v Senátu Parlamentu ČR na konferenci "T. G. Masaryk a 95. výročí tzv. Ruské pomocné akce"

ključne slova: slovjanska vzajemnost

Králík, J., Poláková, M. 3. ročník mezinárodního festivalu Dny slovanské kultury in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 6-9. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Bolf, P. O nejstarším původu Slovanů in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 10-13. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: O nejstarším původu Slovanů panují přinejmenším od XIX. století (kdy se o to lidé začali více, a zejména vědecky zajímat) nejrůznější zvěsti. Slované se objevili v polovině prvního tisíciletí bez jasné návaznosti na předchozí kultury. Během poměrně krátké doby osídlily celou východní polovinu Evropy od dnešního Hamburku po Soluň na jihu a po Ural a Kavkaz na východě a jihovýchodě. Území o rozloze přes 3 miliony kilometrů čtverečních dokázali naši předci osídlit během pouhých 100 až 200 let. Jak mohli Slované osídlit tak obrovské území v tak krátké době?

Polanský, D. Slovanské jazyky na úsvitu dějin in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 14-19. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Cílem tohoto článku je poukázat na to, že teorie o masovém šíření slovanských jazyků v Evropě raného středověku, v době stěhování národů, se stává čím dál méně pravděpodobnou, že přibývá indicií, které tuto teorii napadají, zpochybňují. Kromě pozoruhodných, zásadních dat z oblasti genetiky, týkajících se příbuznosti jednotlivých evropských populací a proměn struktury evropských populací v čase , kterým se věnoval článek Antona Perdiha v časopise Slovanská unie 2016/1, lze poukázat i na některé další poznatky z oblasti historických písemných pramenů, lingvistiky a archeologie.

ključne slova: slovjanske jezyky

Bondarenko, N. Projekt Slovanskej únie "Slovanská kultúrna diplomacia" ako nástroj zachovania slovanskej identity in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 20-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: V článku sa analyzujú nové sociokultúrne javy v Čechách a v Rusku, a to v projekte „Slovanská kultúrna diplomacia“. Tento projekt je zameraný na zachovanie a rozvoj slovanských jazykov a kultúr, národnej identity v období globalizácie.

ključne slova: identitet, slovjanska vzajemnost, slovjanska kulturna diplomacija

Swat, M. Svezki Lva s kavoju in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 24-26. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Dnes žijemo v takom vrěmeni, že slovjanoljubec mogl by se zasmutiti. Istinno, imajemo dobu v kojej možno jest pomysliti, že cěla naša moderna kultura i vsekake jej prvěstki krěpkim tokom a širokimi volnami tečut nam od Zapada i Ameriki ili iduč podle Kitaja. Ako by onoj neščestny slovjanoljubec pijuč čašku kavy imal tako mračne myslji v svojoj slovjanskoj mysli, ona čaška kavy mogla by mu prjamo v lice kriknuti živym glasom slovjanskogo odčajanogo žaljenja. Ako li kava byla by s mlěkom, mogla by razkričati se dvojno.

ključne slova: kava, bitva 1683, Viena, Jerzy Franciszek Kulczycki

Bolf, P. Rusko a Evropa, vzpomínka na Masaryka in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 27-29. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: propaganda, Masaryk, Tolstoj, Borovský

Belskaja, D. Hej, Slované! in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 30-31. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: vseslovjansky sjezd Praga 1998, slovjansko dviženje

redakcija Nakladatelství Lukáš Lhoťan in: Slovanská unie, 2016, 1(2), page 31. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Dzjubová, I. Konference T. G. Masaryk a 95. výročí tzv. Ruské pomocné akce in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 33-39. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Dne 20. září se od 14h pod záštitou místopředsedy Senátu Parlamentu ČR pana Ing. Zdeňka Škromacha ve Frýdlantském salónku Senátu Parlamentu ČR konala mezinárodní konference na téma "T. G. Masaryk a 95. výročí tzv. Ruské pomocné akce". Konferenci odborně připravil Všekozácký svaz českých zemí a Slovenska, z.s. ve spolupráci s Koordinační radou ruských krajanů v České republice z.s. a Ruským střediskem vědy a kultury v Praze. Konferenci zahájil ataman Všekozáckého svazu pan Mikhail A. Dzyuba a vladyka Kirill, Metropolita Stavropolský a Nevinnomysský, který je předsedou synodálního výboru Ruské pravoslavné církve Moskevského patriarchátu pro spolupráci s kozáctvem.

ključne slova: kazaki, Russka pomočna akcija 1921

Körner, S. Kozáci a „Ruská pomocná akce“ (1921) in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 33-39. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: kazaki, Russka pomočna akcija 1921

redakcija Pokrova na Vltavě in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 40-41. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

redakcija text písně: Kada padne prvi snjeg in: Slovanská unie, 2016, 1(2), page 42. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: pěsnja

redakcija text písně: Kak za Donom za rěkoj in: Slovanská unie, 2016, 1(2), page 43. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: pěsnja

redakcija text písně: Po goram Karpatskim in: Slovanská unie, 2016, 1(2), page 44. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: pěsnja

2016 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Úvodní slovo in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 1-2. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Poláková, M., Králík, J. Třetí ročník mezinárodního festivalu DNY SLOVANSKÉ KULTURY 2016 in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 3-12. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Králík, J. Kompletní program mezinárodního festivalu DNY SLOVANSKÉ KULTURY 2016 in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 13-19. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

Merunka, V. Symbolika festivalu in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 20-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

ključne slova: glagolica, slovjanske simboly

Pieta, K., Ruttkay, M. Nitra a Bojná – významné slovanské sídla na západnom Slovensku in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 24-28. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Úrodné nížiny západného Slovenska boli odpradávna vyhľadávané ľudskými spoločenstvami a preto boli husto osídlené. Tu sa v praveku formovali viaceré praveké kultúry a priestor okolo stredného toku Dunaja bol osou ríše keltských Bójov i hranicou Rímskeho impéria. Formovali sa tu aj prvé stredoveké štátne útvary na našom území – Nitrianske kniežatstvo a následne aj východná časť Veľkej Moravy. V priebehu 8. a 9. storočia na území medzi hrebeňom Karpát a riekou Hron vzniklo viacero významných včasnostredovekých stredísk. Z nich nepochybne mimoriadnu úlohu zohrávala Nitra, sídlo Pribinu a Svätopluka. V ostatných rokoch sa do popredia pozornosti archeológov, historikov i verejnosti dostala ďalšia archeologická pamiatka – Bojná.

ključne slova: Nitra, Bojná, Velika Morava

Perdih, A., Polanský, D. Původ Slovinců in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 29-35. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: O původu Slovinců převládají dvě skupiny výkladů: Přistěhovalecké (invazní) a domorodé (autochtonistické). Přistěhovalecké (invazní) výklady říkají, že se předci Slovinců přistěhovali ze Zakarpatí v 6. nebo 7. století po Kr. Domorodé (autochtonistické) výklady říkají, že my Slovinci sídlíme na svých územích "od nimr", tj. od nepaměti, odevždy. Pro přistěhovalecké (invazní) výklady, že se předci Slovinců přistěhovali ze Zakarpatí v 6. nebo 7. století po Kr., není známý žádný dobový zdroj. Pro domorodé (autochtonistické) výklady, že my Slovinci sídlíme na svých územích "od nimr", tj. od nepaměti, odevždy, jsou k dispozici: a. čtyři dobové zdroje b. jazykovědné argumenty (Alinei) c. archeologické údaje (Curta) d. “genetické” údaje Zde představíme zejména ty poslední, tj. nejnovější “genetické” údaje.

Merunka, V. Slovjanska kulturna diplomacija - SWOT analyza, strategija i taktika do budučnosti in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 36-46. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Slověnski narody trěbujut imati strategične instrumenty, ktorimi by mogli sebě pozitivno ovplyvati medžunarodnu situaciju. Trěba jest držeti kontakty na črezgranične ljudi, ktori by znali slověnsku kulturu, da by oni kako sovezniki Slověnov za naš profit pomagali poddrživati naše legitimne interesy v globaliziranom světu.

ključne slova: slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, taktika, strategija

redakcija Pokyny pro autory in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 47-48. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: poučenje avtoram

ključne slova: avtori, poučenje

novo poiskanje

avtor (author)
nazvanje (title)
abstrakt (abstract)
ključno slovo (keyword)
lěto (year) od (from) do (to)