rezultat poiskanja

parametry poiskanja:  avtor = %Merunka, V%, nazvanje = %, abstrakt = %, kljucno = %, od = 2016, do = 2999

(novo poiskanje jest na na koncu tutoj stranice)

2018 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky (in English: Proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 1-4. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky i diskusija nad vizijeju novogo strategičnogo cělja slovjanskyh narodov do budučnosti 21-ogo stolětija.

ključne slova: oslava 100 lět; Češskoslovačska republika; novy strategičny cělj slovjanskyh narodov; slovjanska kulturna diplomacija

A proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic and a discussion of the vision of the new strategic goal of the Slavic nations in the future of the 21st century.

keywords: jubilee of 100 years; Czechoslovak republic; new strategic goal of slavic nations; slavic cultural diplomacy

Swat, M., Merunka, V. Proglas (in English: Proglas) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 39-42. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Proglas (doslovno Prědslovje) jest poema iz IX stolěťja, ktoroj avtor byl věrodostojno svęty Kirill (*826-827, +869), zajedno s bratom Metodijem svęty hrånitelji Evropy, zvani "apostoli Slovjanov", i tvorci pŕvoj slovjanskoj literatury. V Proglasu byl hvaljeny slovjansky prěklad a jednočasno byla naznačena ljudska privilegija hvaljeńja Boga v rodimom języku. Imaje takože mnoge citaty i parafrazy iz Evangelija i Svętyh Piśm.

ključne slova: Proglas; Sv. Kirill; Sv. Methodij; heksameter; staroslovjansky

Proglas is the foreword to the Old Slavonic translation of the four Gospels. It was written by St Cyril and is considered to be the first poem in any literary Slavic.

keywords: Proglas; St Cyril; St Methodius; hexameter; Old Slavonic

Merunka, V. Slovjanstvo dnes i zajutra (in English: Slavism - today and tomorrow) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 59-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Slovjanstvo, točněje slovjanska vzajemnost, naleželo do glavnyh motivačnyh faktorov narodnogo razbudženja v 19-om věku i polnoj emancipacije netoliko češskogo naroda, ale i bojšej česti slovanskyh narodov Evropy, ktore podobno kako Čehi v tutom vrěmeni ne iměli svoje samostoje državy. Ale Prva i vtora světova vojna dramatično proměnila slovjansky svět. Bylo osnovano mnogo novyh držav i byly takože komunistične i fašistične režimy. Nyně, na početku 21-ogo stolětja jesmo v specijalnoj situaciji, ktora jest posiljena iz jednoj česti razpadom Sovětskogo soveza i jegovogo komunističnogo bloka, i iz vtoroj česti od nastupajučej globalizacije. Tuto vse dramatično proměnilo pogled na slovjanstvo i na potrěbnost slovjanskoj vzajemnosti. Iz jednogo města slyšimo radikalne zaključenja, že slovjanska vzajemnost svoji historičnu rolju davno napolnila i ne bude potrěbna, ale iz drugogo města slyšimo druge podobno nekompromisne mněnja, že Slovjani iznovo trpet od masivnogo planovanogo porabovanja. V tutom tekstu starajemo se naidti odgovor, i takože budemo objasniti dolgovrěmeno ostavajuče različnosti v porazumjenju slovjanskoj vzajemnosti od russkyh i ne-russkyh slovjanov, i budemo načrtati potrěbnost novogo strategičnogo cělja do budučnosti slovjanskyh narodov.

ključne slova: Slovjani; slovjansky svět; slovjanska vzajemnost; russki i ne-russki slovjani; slovjanska budučnost; slovjansky strategičny cělj

Slavs, more precisely Slavic reciprocity, was one of the leading motivational factors of national revival in the 19th century and the overall emancipation not only of the Czech nation but also of most of the Slavic peoples in Europe, which, like the Czechs at that time, did not have their independent states. By the First and Second World Wars, the Slavic world changed dramatically. Many new states have emerged, and communist and fascist totalitarian regimes have also emerged. Now, at the beginning of the 21st century, we are in an extraordinary situation, on the one hand, boosted by the fall of the Soviet Union and its Communist block and, on the other hand, the rise of globalisation. All this dramatically changed the view of Slavicity and the need for Slavic reciprocity. On one side, there are radical conclusions that Slavic reciprocity has already fulfilled its historical role, and we will not need Slavs in the future, but on the other hand, there are yet another strong views that the Slavs are once again facing large-scale planned enslavement. In this article, we will try to find an answer and also explain the long-standing differences in the understanding of Slavic reciprocity by Russian and non-Russian Slavs, and point out the need for a new strategic goal for the future of Slavic nations.

keywords: Slavs; Slavic world; Slavic reciprocity; Russian and non-Russian Slavs; Slavic future; Slavic strategic goal

2018 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Program konferencije CISLa 2018 (in English: CISLa 2018 - conference programme) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 1-5. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) jest vtoro medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Prvo zasědanje byla mnogo uspěšna konferencija CISLa 2017. Konferencija CISLa 2018 jest neoddělimoju častju medžunarodnogo festivala Dni slovjanskoj kultury, v godině 2018 posvečenoj srbskoj i lužičskoj kulturam.

ključne slova: CISLa 2018

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) is the second international meeting of people who have been collaborating on the Internet for many years. The first session was a very successful CISLa conference 2017. CISLa 2018 is an integral part of the International Festival of the Days of Slavic Culture, in 2018 devoted to the Serbian and Lusatian cultures.

keywords: CISLa 2018

Merunka, V. Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica (in English: Use of Interslavic in film Painted Bird) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok piše o koriščenji medžuslovanskogo jezyka v gotovjenom filmu Kolorovana ptica češskogo režisera Václava Marhoula po vzoru znajemoj rovnoimennoj knigy poljsko-američskogo pisatelja Jerzy Kosińskiego. Do filma bylo trěba sotvoriti fiktivne narod i krajinu reprezentujuče srědnu i vzhodnu Evropu, kdě v lětach 1939 - 1945 byla okupacija od fašističskoj Němcije i potom front Črvenoj Armije SSSR, zatože originalna povědka v knige naměreno ne jest točna avtorova avtobiografija, ale jest bližše do sintezy mnogyh različnyh ale sobě podobnyh životnyh izkušenostij, ktore se věrojatno dogodivali v vsih krajinah srědnoj i vzhodnoj Evropy togo vrěmene.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; film; Kolorovana ptica; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

The article describes the use of Interslavic in the upcoming film Painted Bird by Czech producer Vaclav Marhoul according to the same-name book by Polish-American writer Jerzy Kosinski. For this movie, it was necessary to create fictitious country and nation generally representing Central and Eastern Europe where, in 1939-1945, was the Nazi occupation and the front of the Red Army of the USSR. It is because the original story in the book is not an exact author's autobiography, but rather a synthesis of more similar life stories, which undoubtedly many times in different variants took place throughout Europe at that time.

keywords: Interslavic; movie; Painted Bird; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

Spáčil, D., Merunka, V. Medžuslovjansky Hajku kalendar (in English: Interslavic Haiku calendar) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 84. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poezija pisana medžuslovjansky.

ključne slova: poezija; medžuslovjansky jezyk

Poetry written in Interslavic.

keywords: poetry; Interslavic language

2017 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstva Slovjanska Unija v Čehiji. Prva čast teksta govori o potrěbnosti kulturnoj diplomacije. Vtora čast jest SWOT analiza i formulacija strategije s pomočju modela AIDAS kako metody upravjenja kulturnyh projektov. Tretja čast govori o programu družstva Slovjanska unija v Čehiji.

ključne slova: Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model; Slovjanska unija v Čehiji; konferencija o medžuslovjanskom jezyku; medžunarodny festival dni slovjanskoj kultury

This paper describes methods and tools of the Slavic cultural diplomacy, which aim to improve the current status of Slavic nations in the context of today's globalized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacy followed by an all-Slavic analysis of internal and external factors that cause the present dangerous situation. The following text is an overview of theoretical re-search and practical international projects that could be used. The main part of this paper is a detailed SWOT analysis and a proposal for a new Slavic strategy for the future. This paper describes the AIDAS method of managing individual projects and, in the formulation of general strategy, uses the J.W. Berry’s acculturation hypothesis about four variants of intercultural and international relations. This paper reflects the author's practical experience in the recent all-Slavic movement and supports the idea of better peaceable Slavic involvement in the processes of building the modern globalized world. There is an appendix to the program objectives of the Slavic Union at the end of this paper.

keywords: cultural diplomacy; SWOT analysis; AIDAS model; Slavic Union in the Czech Republic; Conference on Interslavic Language; days of Slavic culture

2017 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Prva medžunarodna lingvistična konferencija o medžuslovjanskom jezyku CISLa 2017 in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 22-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Conference on InterSlavic Language 2017, http://cisla.slavic-union.org/ jest prvo medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Smyslom konferencije jest strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubočejša sorabota do dalečejšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut slovjanske skonstruovane zonalne jezyky, vključajuč možnost jihnogo širenja do praxi.

ključne slova: CISLa 2017, medžuslovjansky jezyk, konferencija

2016 (2)


HTML format
PDF format

Kulhavý, A., Merunka, V. Slovanská vzájemnost in: Slovanská unie, 2016, 1(2), pages 1-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Referát přednesený dne 20. 9. 2016 v Senátu Parlamentu ČR na konferenci "T. G. Masaryk a 95. výročí tzv. Ruské pomocné akce"

ključne slova: slovjanska vzajemnost

2016 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Úvodní slovo in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 1-2. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Merunka, V. Symbolika festivalu in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 20-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova: glagolica, slovjanske simboly

Merunka, V. Slovjanska kulturna diplomacija - SWOT analyza, strategija i taktika do budučnosti in: Slovanská unie, 2016, 1(1), pages 36-46. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Slověnski narody trěbujut imati strategične instrumenty, ktorimi by mogli sebě pozitivno ovplyvati medžunarodnu situaciju. Trěba jest držeti kontakty na črezgranične ljudi, ktori by znali slověnsku kulturu, da by oni kako sovezniki Slověnov za naš profit pomagali poddrživati naše legitimne interesy v globaliziranom světu.

ključne slova: slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, taktika, strategija

novo poiskanje

avtor (author)
nazvanje (title)
abstrakt (abstract)
ključno slovo (keyword)
lěto (year) od (from) do (to)