o časopisu - about the journal - pri la revuo

SLOVJANI.info jest profesionalny časopis naměreny do pytanj slovjanskyh narodov v širšem socio-kulturnom kontekstu sejčasnogo vrěmene. Časopis poddrživaje prinos slovjanskoj nauky i kultury do razvitja modernoj civilizaciji. Časopis SLOVJANI.info jest medžunarodnym naslědnikom časopisa SLOVANSKÁ UNIE iz lět 2016-2017. Časopis imaje silny proces prěgledanja prislanyh člankov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimi slovjanskymi jezykami, Esperantom, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami, ale vsaky članok najmenje trěbuje iměti na svojem početku abstrakt i ključne slova v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.

SLOVJANI.info (in English: the SLAVS) is an expert journal focusing on issues of Slavic peoples in the wider sociocultural context of current times. The journal supports the contribution of Slavic science and culture to the development of modern civilization. The journal SLOVJANI.info is an international successor of the journal SLOVANSKÁ UNIE from the years 2016–2017. Submitted articles for the journal are subjected to a profound review process by experts from the editorial board and must be written in Interslavic or any other Slavic language, Esperanto, English, German, Spanish, French, or Italian, but every article must at least have an abstract and keywords in the Interslavic constructed language and English.

SLOVJANI.info (in Esperanto: la SLAVOJ) estas profesia revuo specialiĝinta pri aferoj de la slavaj popoloj en larĝa socio-kultura kunteksto de nuntempo. La revuo subtenas la kontribuon de slava scienco kaj kulturo al la evoluo de moderna civilizacio. La revuo SLOVJANI.info estas internacia posteulo de la revuo SLOVANSKÁ UNIE el la jaroj 2016-2017. La redakciaj fakuloj de la revuo prizorgas detalan revizion de senditaj artikoloj kaj publikigas originalajn tekstojn verkitajn en interslava farita lingvo aŭ en ĉiuj slavaj lingvoj, en Esperanto, Angla, Germana, Hispana, Franca aŭ Itala, sed ĉiu artikolo devas komence enhavi resumon kaj ŝlosilvortojn en la interslava farita kaj angla lingvon.

SLOVJANI.info јест професионалны часопис намерены до пытань словянскых народов в ширшем социо-културном контексту сејчасного времене. Часопис поддрживаје принос словянской наукы и културы до развитя модерной цивилизацији. Часопис SLOVJANI.info јест меджународным наследником часописа SLOVANSKÁ UNIE из лет 2016-2017. Часопис имаје силны процес прегледаня присланых чланков од експертов из редакције и публикује оригиналне тексты писане меджусловянскы или всими словянскыми језыками, Есперантом, англијскым, немечскым, хишпанскым, французскым, или италиянскым језыками, але всакы чланок најменье требује имети на својем почетку абстракт и ключне слова в меджусловянском и англијском језыках.

Časopis SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija v Čehiji (češsky: Slovanská unie z.s.). Odtiskuje Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Časopis imaje dvě izdanja v godu, i jegovo izdateljstvo jest v Pragě. Distribuciju organizuje družstvo Slovjanska unija v Čehiji, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakt na redakciju: redakcija@slovjani.info. Registracija Ministerstva kultury Češskoj republiky jest MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

The journal SLOVJANI.info is published by the Slavic Union in the Czech Republic (in Czech: Slovanská unie z.s.). Print version is made by Tribun EU Ltd., Cejl 892/32, Brno 602 00. The journal has two issues per year and is published in Prague. Distribution is organized by the Slavic Union, EACEA PIC 923 564 549, Czech company ID is 481 33 396, http://slovane.org. Contact to the editorial board: redakcija@slovjani.info. Registration code of the Czech Ministry of Culture is MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

La revuon SLOVJANI.info eldonas Slava Unio en Ĉeĥio (ĉeĥe: Slovanská unie z.s.). Presigas Tribun EU KlR., Cejl 892/32, Brno 602 00. La revuo havas du eldonojn jare kaj ĝia redakcio estas en Prago. La distribuon organizas Slava Unio en Ĉeĥio, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakto al la redakcio estas redakcija@slovjani.info. La registra kodo de la Ĉeĥa Kulturministerio estas MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Часопис SLOVJANI.info издаваје Словянска уния в Чехији (češsky: Slovanská unie z.s.). Одтискује Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Часопис имаје две изданя в году, и јегово издательство јест в Праге. Дистрибуцию организује дружство Словянска уния в Чехији, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Контакт на редакцию: redakcija@slovjani.info. Регистрация Министерства културы Чешској републикы јест MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL. Webove stranice SLOVJANI.info sut regularno archivovane v Narodnoj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu, razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzor češskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh i dostupnyh generacijam potomkov. Zapis jest priklučeny do katalogov Narodnoj biblioteky i Češskoj narodnoj bibliografije.

The journal SLOVJANI.info is included in the CEEOL database. The website of SLOVJANI.info is regularly archived by the National Library of the Czech Republic for its cultural, educational, scientific, research or other values with the aim of documenting an authentic sample of the Czech web. It belongs to a collection of Czech websites to be preserved by the National Library and made available for posterity. Its record is included in the Czech National Bibliography and the National Library catalogue.

La revuo estas inkluzivita en la databazo CEEOL. La retejo de SLOVJANI.info estas regule arkivita de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko por ĝia kultura, eduka, scienca, esplorabila kaj alia valoroj kun la celo de dokumentado de aŭtentika specimeno de la ĉeĥaj retejoj. Ĝi apartenas al kolekto de ĉeĥaj retejoj estanta konservita de la Nacia Biblioteko kaj disponebla por posteuloj. Ĝia rekordo estas inkluzivita en la Ĉeĥa Nacia Bibliografio kaj la katalogo de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko.

Часопис SLOVJANI.info јест включен до датабазы CEEOL. Вебове странице SLOVJANI.info сут регуларно арxивоване в Народној библиотеке Чешској републикы за јихну културну, образовательну, научну, разследовательску, и друге ценности с целю документовати репрезентуючи взор чешского интернета. Странице належи до колекције чешскых сајтов арxивованых и доступных генерациям потомков. Запис јест приклучены до каталогов Народној библиотекы и Чешској народној библиографије.

poslědno izdanje - actual edition - freŝa eldono

2018 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky (in English: Proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 1-4. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Proglašenje na pamět 100 lět od osnovanja Češskoslovačskoj republiky i diskusija nad vizijeju novogo strategičnogo cělja slovjanskyh narodov do budučnosti 21-ogo stolětija.

ključne slova: oslava 100 lět; Češskoslovačska republika; novy strategičny cělj slovjanskyh narodov; slovjanska kulturna diplomacija

A proclamation commemorating 100 years since the founding of the Czechoslovak Republic and a discussion of the vision of the new strategic goal of the Slavic nations in the future of the 21st century.

keywords: jubilee of 100 years; Czechoslovak republic; new strategic goal of slavic nations; slavic cultural diplomacy

Ryzhova, A. «Narod ljubi nas»: počutja upada Carstva v vozpomněnjah svědkov 300-lětnogo jubileja doma Romanovyh (in English: «The People Love Us»: the Feelings of the Empire's Decline in the Contemporary Memoirs of the 300-years Anniversary of the Romanov Dynasty) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 5-12. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poslědna i jedinstvena oslava sěmejstva Romanovyh, ktora byla dolžnoj se prazdnovati vsenarodno, ostavila gluboko vpečetljenje na sučasnikov. Svědky v svojih vozpomněnjah i dnevnikah opisyvali reakciju naroda, elity i Nikolaja Drugogo. Cělj članka jest složeno ukazati podobnosti i razliky mněnj poslě oslav v kontekstu počutij upada Carstva.

ključne slova: 300-lětna ročnica doma Romanovyh; vozpomněnja; Nikolaj II; oslava; sěmejstvo Romanovyh

The last and only celebration of the Romanov Dynasty that had to be celebrated nationwide left the great impression on the contemporaries. Witnesses in their own memoirs and diaries described the reaction of the people, elites and Nicholas II. That paper's goal is to complexly demonstrate similarities and differences of the opinions based on the results of the celebrations in the feelings of the Empire's decline context.

keywords: 300-years aniversary of the Romanovs; memoirs; Nicholas II; celebrations; the Romanov dynasty

Silfer, G., Steenbergen van, J. Slovjanske vlivy v Esperanto (in English: Slavic influence to Esperanto) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 13-16. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o avtoru jezyka Esperanto Lazaru Ludviku Zamenhofu i o vlivah slovjanskyh jezykov do jezyka Esperanto.

ključne slova: Esperanto; Lazar Ludvik Zamenhof; slovjanske vlivy v Esperanto

The article presents the author of Esperanto Lazar Ludwig Zamenhof and the influence of Slavic languages to Esperanto.

keywords: Esperanto; Lazar Ludwig Zamenhof; Slavic influence to Esperanto

Igbineweka, A., Steenbergen van, J. Swahili dlja vozhodnoj i Guosa dlja zapadnoj Afriky/ECOWAS (in English: Swahili for the East and Guosa for the West Africa/ECOWAS) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 17-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tekst iz prezentacije Prof. Alexandra G. Igbineweky na vtoroj konferenciji medžuslovjanskogo jezyka CISLa 2018. Na koncu teksta je memorandum o sorabotě.

ključne slova: Guosa; CISLa 2018

A text from the presentation of Prof. Alex G. Igbineweka at the second conference on the Interslavic language. There is a memorandum about cooperation at the end of this text.

keywords: Guosa; CISLa 2018

Swat, M. Moderno glagoljičsko pravopisanje (in English: Modern Glagolitic Orthography) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 21-38. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Avtor obgovarja glåvne problemy svęzane s upotrěbjanjem glagoljice tutdenj, reprezentovanjem dneśnogo izgovora råznyh slovjanskyh językov glagoljičskym pravopisanjem i korišćenjem glagoljice na modernyh orųdjah komunikacije, za čem prědstavja rěšenje izråbotane s kolegojų.

ključne slova: glagoljica; moderno glagoljičsko pravopisanje; elektronične orųdja komunikacije; fonologija; Slovjani; glagoljičska interpunkcija; slovjansky alfabet; vseslovjanska glagoljica

The author discusses the main problems connected with today's use of glagolitic script - the representation in glagolitic orthography of today's slavic languages pronounciation and use of glagolitsa on modern electronic communication tools. After that, the author presents a solution worked out with his colleague.

keywords: glagolitsa; modern glagolitic orthography; electronic communication tools; phonology; Slavs; glagolitic punctuation; slavic alphabet; all-slavic glagolitic script

Swat, M., Merunka, V. Proglas (in English: Proglas) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 39-42. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Proglas (doslovno Prědslovje) jest poema iz IX stolěťja, ktoroj avtor byl věrodostojno svęty Kirill (*826-827, +869), zajedno s bratom Metodijem svęty hrånitelji Evropy, zvani "apostoli Slovjanov", i tvorci pŕvoj slovjanskoj literatury. V Proglasu byl hvaljeny slovjansky prěklad a jednočasno byla naznačena ljudska privilegija hvaljeńja Boga v rodimom języku. Imaje takože mnoge citaty i parafrazy iz Evangelija i Svętyh Piśm.

ključne slova: Proglas; Sv. Kirill; Sv. Methodij; heksameter; staroslovjansky

Proglas is the foreword to the Old Slavonic translation of the four Gospels. It was written by St Cyril and is considered to be the first poem in any literary Slavic.

keywords: Proglas; St Cyril; St Methodius; hexameter; Old Slavonic

Kuznetsov, N. V. Reforma Russkogo pravopisa 1918g - pričiny i prijem (in English: The 1918 Orthographic Reform of the Russian Language - Reasons and Reception) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 43-48. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

V 1918 godu v Sovětskoj Rossiji bylo reformirovano pravopisanje russkogo jezyka. Ale ne vsi v Rossiji byli suglasny s reformoju, ktora stala ugrozoj kultury. V časy Gradžanskoj vojny protivniky bolševikov korystovali tradicijno pravopisanje, aby iměti razliku od njih. Poslě poraženja bělyh, tradicijny pravopis stal se symbolom Zagraničnoj Rossije i jejinoj kultury. Sučasno tradicijno pravopisanje tež žije. V tutom članku my govorimo o historiji russkogo pravopisanja do i poslě reformy 1918 g. Članok jest pisany v russkoj jezyku v pravopisanji do reformy 1918 g.

ključne slova: pravopisanje; russky jezyk; Zagranična Rossija; reforma 1918 goda

In 1918 in the Soviet Russia, there was the reform of the Russian spelling. But not all people in Russia was agreed with that reform, that became a menace for the culture. During the Civil War the opponents of the Bolsheviks still used the traditional orthography to differ themselves from the Reds. After the Whites defeat, the traditional spelling became the symbol of Russian Émigré and its culture. Now the traditional orthography still lives. In this article, we are speaking about the history of the Russian orthography before and after the 1918 Reform. This article is written in Russian using orthography before 1918.

keywords: orthography; the Russian language; Russian Émigré; the 1918 Reform

Gasparyan, R. Alfabetne vojny slovjanov (prva čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (first part)) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 49-58. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovnanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. V prvoj česti kratko razkryvajemo glagoljicu.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In first part there is brief review of Glagolitic script.

keywords: alphabetic wars, Glagolitic, Cyrillic, Latin, alphabetic experiments

Merunka, V. Slovjanstvo dnes i zajutra (in English: Slavism - today and tomorrow) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 59-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Slovjanstvo, točněje slovjanska vzajemnost, naleželo do glavnyh motivačnyh faktorov narodnogo razbudženja v 19-om věku i polnoj emancipacije netoliko češskogo naroda, ale i bojšej česti slovanskyh narodov Evropy, ktore podobno kako Čehi v tutom vrěmeni ne iměli svoje samostoje državy. Ale Prva i vtora světova vojna dramatično proměnila slovjansky svět. Bylo osnovano mnogo novyh držav i byly takože komunistične i fašistične režimy. Nyně, na početku 21-ogo stolětja jesmo v specijalnoj situaciji, ktora jest posiljena iz jednoj česti razpadom Sovětskogo soveza i jegovogo komunističnogo bloka, i iz vtoroj česti od nastupajučej globalizacije. Tuto vse dramatično proměnilo pogled na slovjanstvo i na potrěbnost slovjanskoj vzajemnosti. Iz jednogo města slyšimo radikalne zaključenja, že slovjanska vzajemnost svoji historičnu rolju davno napolnila i ne bude potrěbna, ale iz drugogo města slyšimo druge podobno nekompromisne mněnja, že Slovjani iznovo trpet od masivnogo planovanogo porabovanja. V tutom tekstu starajemo se naidti odgovor, i takože budemo objasniti dolgovrěmeno ostavajuče različnosti v porazumjenju slovjanskoj vzajemnosti od russkyh i ne-russkyh slovjanov, i budemo načrtati potrěbnost novogo strategičnogo cělja do budučnosti slovjanskyh narodov.

ključne slova: Slovjani; slovjansky svět; slovjanska vzajemnost; russki i ne-russki slovjani; slovjanska budučnost; slovjansky strategičny cělj

Slavs, more precisely Slavic reciprocity, was one of the leading motivational factors of national revival in the 19th century and the overall emancipation not only of the Czech nation but also of most of the Slavic peoples in Europe, which, like the Czechs at that time, did not have their independent states. By the First and Second World Wars, the Slavic world changed dramatically. Many new states have emerged, and communist and fascist totalitarian regimes have also emerged. Now, at the beginning of the 21st century, we are in an extraordinary situation, on the one hand, boosted by the fall of the Soviet Union and its Communist block and, on the other hand, the rise of globalisation. All this dramatically changed the view of Slavicity and the need for Slavic reciprocity. On one side, there are radical conclusions that Slavic reciprocity has already fulfilled its historical role, and we will not need Slavs in the future, but on the other hand, there are yet another strong views that the Slavs are once again facing large-scale planned enslavement. In this article, we will try to find an answer and also explain the long-standing differences in the understanding of Slavic reciprocity by Russian and non-Russian Slavs, and point out the need for a new strategic goal for the future of Slavic nations.

keywords: Slavs; Slavic world; Slavic reciprocity; Russian and non-Russian Slavs; Slavic future; Slavic strategic goal

Chorabik, Z. Odnošenja medžu Sejmom i «Kazackoju Sprawoju» v vrěmeni vlady Władysława IV. (in English: Relations between the "Sejm" and the "Cossack Case" during the reign of Władysław IV) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok piše o odnošenjah medžu Poljskym Sejmom i «Kazackoju Sprawoju» v vrěmeni vlady kralja Władysława IV. Tekst leži na poljskyh pravnyh pramenah «Volumina Legum». Sobytja popisane v tutom članku sut interesny materijal do diskuzije o pozdnějših poljsko-ukrajinskyh odnošenjah. Popisane sobytja iměli vplyv do naslědnogo kvaliteta svědomosti obojih narodov. Popisane problemy razvijali se, i zato ne jest možno skazati, že od vlady kralja Władysława IV. byli odvračene.

ključne slova: kazaki; Poljsko-Litevska Unija; Władysław IV.; poljsko-ukrajinske vezy

This article concerns on the relations between the Polish “Sejm” and the Cossacks during the reign of King Władysław IV. The author is based on the Polish legal source of “Volumina Legum”. The problems described in the article are an interesting material for discussing later Polish-Ukrainian relations. The events described have a significant impact on the subsequent quality of the consciousness of both nations. The problems outlined in the article have been evolving and it can not be said that the Polish-Cossack conflict was averted during the reign of King Władysław IV.

keywords: Cossacks; Polish-Lithuanian Commonwealth; Władysław IV; Polish-Ukrainian relations

Masár, R. Informacija o novoj knigě «Panslav» (in English: Information about a new book "Panslav") in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 76-78. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok popisuje novu knigu poeta Radovana Masára i jegovu motivaciju do pisanja tutoj knigy.

ključne slova: slovjanska poezija; Radovan Masár

Information about a new book "Panslav" of a poet Radovan Masár and his motivation to write this kind of book.

keywords: Slavic poetry; Radovan Masár

Hachran, J. Obrazok iz pokryvnoj stranice časopisa (in English: Picture from the journal cover) in: Slovjani.info, 2018, 3(2), pages 79-80. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok popisuje obrazok, ktory jesm stvoril do oslavnyh dnov na pamět 100 lět od obnovjenja samostojnoj Poljsky i osnovanja Češskoslovakije i Kraljevstva Srbov, Hrvatov i Slovencev, kako i oglašuje medžuslovjansky tekst v jegovoj vrhnoj i dolnoj česti. Jubileum Slovjanov jest izobraženo v alegoriji na pticu Fenix, ktora jest vozrodžena do novogo života. Na početok trěba znamenati, že obrazok jest v realnosti grafika stvorjena specijalnoju technikoju, ktora jest osnovana na dvoj-fazovom odtisku, kogda prvo jest na papir odtiskano vse kolorovano, i potom jest do kolorovanogo obraza pritiskana zlata folija, čto čini konečnoj tvorbě podobnost do pravoslavnoj ikony. Zlato jest moj ljubimy materijal, s ktorym često rabotaju, bo moje obrazy imajut glavno duhovnu i mističnu tematiku, i zlato jest prěkrasny materijal, zatože davaje věčjam istu svetost, ktora takože prinaleži do tutogo jubileja.

ključne slova: Jan Hachran; dvoj-fazovy odtisk; grafika; ikonografija

The article describes the picture, which I created to celebrate the 100th anniversary of the restoration of free Poland, the founding of Czechoslovakia, and the creation of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, which is also written in the upper and lower part of that picture. This anniversary is expressed through allegory of the Phoenix bird which is born from the ashes to a new life. On the be-ginning I add, that the image is in fact a graphics created by a special technique, which is based on two-phase printing, at first all the colors are printed and then follows the printing with a gold foil, so actually the whole artwork looks like an orthodox icon. Gold is my favorite material, with which I often work, because my paintings are mostly spiritual and mystical and gold is a magnificent piece of material, because it adds things some sanctity, that certainly also belongs to this anniversary.

keywords: Jan Hachran; two-phase printing; graphics; iconography

medžuslovjansky zonalny skonstruovany jezyk - interslavic zonal constructed language

Zonalne konstruovane jezyky sut jezyky dělane do umožnjenja komunikacije medžu govornikami iz někakoj grupy sobě blizkyh narodnyh jezykov. Oni sut podgrupoju medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ktore ne sut prioritetno prěznačene služiti kako jezyky do vsego světa, ale toliko do někakoj lingvistično ili geografično limitovanoj oblasti. Množinstvo v tutoj kategoriji sut pomočne medžuslovjanske jezyky, ale prvy taky zonalny jezyk pravděpodobno byl staroindijsky sanskrt. Najstarši znajemy priměr vseslovjanskogo jezyka jest Ruski jezik od hrvatskogo duhovnika Juraja Križanića (1618 - 1683), ale prvy literarny slověnsky jezyk dělany od svetyh Cirila i Methodija v 9-om stolětju takože imaje črty zonalnogo konstruovanogo jezyka. V sumě v tečenju od 17-ogo do 21-ogo stolětja bylo izrabotano vyše od 50 takyh pomočnyh slovjanskyh jezykov. Zonalne konstruovane jezyky voobče imajut veliku prědnost v tom, že jim ljudi iz danoj grupy razumějut bez velikogo učenja. Dokazom tutogo tvrdženja, medžu mnogo drugymi, jest text na tutyh webovyh stranicah, ktore sut pisane v medžuslovjanskom zonalnom jezyku.

Zonal constructed languages are made to facilitate communication between speakers of a particular group of closely related national languages. They are a subgroup of the international auxiliary languages, but they are not preferably intended to serve for the whole world, but merely for some limited linguistic or geographic area only. Most numerous within this category by far are auxiliary inter-Slavic languages, but the first zonal conlang probably was the old-indian Sanskrit. The oldest known example is Ruski jezik by the Croatian priest Juraj Križanić (1618 - 1683), but the first literary Slavic language named Old (Church) Slavonic made by Saints Cyril and Methodius from Salonica in the 9th century also has features of a zonal constructed language. In total during 16th to 21st century, it was developed more than 50 such auxiliary Slavic languages. Zonal constructed languages, in general, have a great advantage, because people of an appropriate group understand them without the large learning. Proof of this claim, among many other things, is the content of these webpages, which are written in Interslavic zonal language.

Medžuslovjansky jest jezyk, ktory Slovjani iz raznyh narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slovjanske jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imalo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slovjanskom jezyku. Črěz věky, Slovjani sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostyh, improvizovanyh narěčij. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slovjanskyh jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugyh k tvorjenju generičnogo slovjanskogo medžujezyka, razumivogo vsim Slovjanam. Srěd njih jest slavny staro(crkovno)slovjansky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnoge druge projekty, publikovane od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžu­slovjanski», «novo­slověnski», «obče­slovjanski» ili prosto «slovjanski», vse osnovane na tyhže samyh prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnymi.

Interslavic is a language used by Slavs of different nations for communication among themselves. This is made possible by the fact that the Slavic languages are a relatively coherent family: knowing one of them is usually sufficient to get a rough idea of what a text in any other Slavic language is about. Throughout the centuries, Slavs have learned to talk to their neighbours by means of simple, improvised language forms. Simultaneously, the similarity of the Slavic languages has inspired linguists and others to create a generic Slavic language that would be under­standable for all Slavs alike. This includes the famous Old (Church) Slavonic language from the 9th century, as well as many other projects, published from the 16th century onwards under names like "Pan-Slavic", "Interslavic", "New Slavic", "Common Slavic" or simply "Slavic", all based on the same assumptions and therefore nearly identical.

Medžuslovjansky jezyk byl stvorjeny od avtorov Vojtěcha Merunky i Jana van Steenbergena na osnově dvoh starših projektov Slovianski iz 2006 g. i Novoslověnsky iz 2009 g. Medžuslovjansky jezyk jest na samoj srědině živyh slovjanskyh jezykov, ktoroj vsi Slovjani razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i mogut koristiti poslě minimalnogo učenja.

The Interslavic language has been created by two authors Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen on the basis of older projects: Slovianski from 2006 and Neoslavonic from 2009. The Interslavic language is at the very centre of the modern Slavic languages which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only.