(here is the database in the computer-friendly format of HTML files per each article)

archiv - archive

V pytanjah možno koristiti dva specialne znaky znajeme iz nakaza LIKE v jezyku SQL: znak procent %, ktory jest rovny mnogo ili nijednomu libo-kakym znakam, i znak podčrknutja _, ktory jest rovny točno jednomu libo-kakomu znaku. Do podrobnosti čitajte tutoj tekst.

Two wildcard characters known from the SQL command LIKE can be used in the search: the percent sign % matches zero or more unknown characters, and underscore _ just one unknown character. For more info see this text.

avtor (author)
nazvanje (title)
abstrakt (abstract)
ključno slovo (keyword)
lěto (year) od (from) do (to)

(spisok vsih avtorov jest na koncu tutoj stranice)

2018 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Program konferencije CISLa 2018 (in English: CISLa 2018 - conference programme) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 1-5. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) jest vtoro medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Prvo zasědanje byla mnogo uspěšna konferencija CISLa 2017. Konferencija CISLa 2018 jest neoddělimoju častju medžunarodnogo festivala Dni slovjanskoj kultury, v godině 2018 posvečenoj srbskoj i lužičskoj kulturam.

ključne slova: CISLa 2018

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) is the second international meeting of people who have been collaborating on the Internet for many years. The first session was a very successful CISLa conference 2017. CISLa 2018 is an integral part of the International Festival of the Days of Slavic Culture, in 2018 devoted to the Serbian and Lusatian cultures.

keywords: CISLa 2018

redakcija Na východ Časopis Na vzhod (Navýchod) - črěz poznanje do porazuměnja (in English: Journal Navýchod (to the East) - through knowledge to understanding) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 6. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vzhodnoevropsky klub jest družstvo studentov Filosofičskogo fakulteta Univerziteta Karlova i drugyh ljudij interesujučih se do oblasti vzhodnoj Evropy. Jegov cilj jest tvoriti prostor za studijum vzhodnoj Evropy i otvorjeny obměn nazrěnj medžu ljudimi različnogo mněnja, cennostij i perspektiv.

ključne slova: časopis Navýchod (Na vzhod)

East European Club is an association of students of the Faculty of Philosophy of the Charles University and other people involved in the area of Eastern Europe. Its primary objective is to create space for the study of Eastern Europe and open exchange of views among the people of diverse minds, values and perspectives.

keywords: journal Navýchod (to the East)

Negrišorac, I. Vuk kako naš sovrěmenik: vplyv Vuka Stefanovića Karadžića i Matice srbskoj na subjekty historije srbskoj kultury (in English: Vuk as our contemporary person: Vuk Stefanović Karadžić and Matica srpska on subjects of history of Serbian culture) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 7-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok prědstavuje osobnost Vuka Stefanovića Karadžića i jegov vplyv na osnovanje najstaršego dodnes rabotajučego slovjanskogo naučno-kulturnogo družstva Matica srbska. Takože se govori o jegovoj reformě srbskogo pravopisa i počatkah modernogo srbskogo jezyka i kniževnosti.

ključne slova: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; srbska kultura i historija

The article presents Vuk Stefanović Karadžić's personality and his influence to the foundation of the eldest still-working Slavic scientific and cultural institution Matica srpska. The article also speaks about his reform of the Serbian orthography and the origin of modern Serbian language and literature.

keywords: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; serbian culture and history

Weissová, N. Sveta Ljudmila 1100 lět: tradicija - narodne korenje - rodina - věra (in English: Saint Ludmila 1100 years: tradition - national roots - family - faith) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 18-19. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Projekt Sveta Ljudmila započel se lěta 2016 i jest zaščičen rovnoimennym družstvom. Jego cilj jest prazdnovanje 1100. godiščiny mučenickoj smrti svetoj Ljudmily, ktora bude lětom 2021. Cilj družstva jest slavjenje tutoj godiščiny. Dalje pomočju kulturnyh dějanj, izstavk, tvorjenjem audiovizualnyh ili drugyh umětničsky artefaktov, i takože ohranjenjem krajiny i pamětnikov. Smyslom projekta jest podkrěpiti narodny identitet sučasnoj občiny i tvoriti vyše cěnjene kulturnu i životnu okolinu za sučasnu generaciju. Veče informacij o projektu jest na webovyh stranicah www.svataludmila.cz ili na Fejsbuku (www.facebook.com/svataludmila1100let)

ključne slova: sveta Ljudmila Češska; godiščiny; narodni patroni

The Svatá Ludmila 1100-year project originated in 2016 and is sheltered by the association of the same name. Its goal is to celebrate the 1100th anniversary of Saint Ludmila's martyr's death in 2021. The aim of the association is therefore to honor the mentioned anniversary. Then, through cultural events, exhibitions, audiovisual or other art artefacts, as well as landscape and monument care. The project aims to strengthen respect for this important woman, to support the national identity of contemporary society and to create a more valuable cultural and environmental environment for present generation. More information about the project can be found at www.svataludmila.cz or on Facebook (www.facebook.com/svataludmila1100let)

keywords: Saint Ludmila of Bohemia; anniversaries; national patrons

Igbineweka, A. Swahili za vzhodnu Afriku - Guosa za zapadnu Afriku, ECOWAS (in English: Swahili for the East Africa - Guosa for the West Africa, ECOWAS) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 20-21. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tutoj članok govori o potrěbnosti razvitogo domorodnogo regijonalnogo zonalnogo jezyka Guosa za Nigeriju i Ekonomičnu občinu zapadnoafričskyh držav (ECOWAS) kako lěpšu alternativu od sejčasnyh kolonijalnyh jezykov. Jest dobro znajemo, že bolšina ljudij mysli v svojem materskom jezyku, i kogda oni govoret v drugyh jezykah bez identičnyh parametrov s jihnym etničskym povodom, potom se vyše zajmajut pravopisom i bezkonečnymi težkostjami jezyka vměsto sosrědotočenja do glavnogo smysla besědy.

ključne slova: jezyk Guosa; zapadna Afrika; ECOWAS

This paper discusses the need for an evolved indigenous regional zonal constructed language Guosa for Nigeria and the Economic Communities of the West African States (ECOWAS) as the better alternative to currently used colonial languages. It is a well-known fact that most people think in their mother tongue, and that when they speak in other languages of no identical parameters to their ethnicity they are engaged in transliteration and endless hurdles before the main issues at hand.

keywords: Guosa language; West Africa; ECOWAS

Bondarenko, N. Razvitje interesa do srbskoj kultury v Rossiji (in English: Development of interest in Serbian culture in Russia) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 22-24. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok prezentuje historiju vezov medžu Rossijeju i Srbijeju, i potom avtor govori o svojem projektu Srbija v srdcu mojem.

ključne slova: kulturne vezy; Srbija; Rossija; projekt Srbija v srdcu mojem

The article presents the history of cultural relations between Russia and Serbia and then the author talks about her own project of Srbija in my heart.

keywords: cultural relations; Serbia; Russia; the project of Serbia in my heart

Krajčík, L., Pavlík, M. Slovjanska ambasada mladeži (in English: Slavic Youth Embassy) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 25-35. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tutoj projekt hoče dosegnuti sorabotu medžu slovjanskymi narodami. Pričin smysla takogo projekta jest v podobnyh tradicijah, kulturě i glavno v jezyku. Ciljova grupa tutogo projekta sut mladi ljudi, primarno studenti iz srědnyh škol i univer-zitetov neodvisno od jihnoj krajiny povoda ili nacionalnosti. Glavne punkty tutogo projekta i prědloženja sut protokol, diplomacija, kako postupati v občině i različnyh typah životnyh situacij. Jesmo prědlagali podobny projekt v Moskvě, Beogradu, Katowicah, Pragě i Berlinu.

ključne slova: diplomacija; kako se postupati v občině; protokol, slovjanska sorabota; slovjanska ambasada mladeži

With this project we want to achieve diplomatic cooperation between Slavic countries. The reason why we have chosen Slavic countries is that we have been raised in similar traditions, culture and mainly languages. Target group of this project are young people, primarily students from high schools and universities disregard their country of origin and nationality. The main points of this project and proposal are protocol, diplomacy, how to correctly behave in society and various types of life situations. We have already proposed similar project in Moscow, Belgrade, Katowice, Prague and Berlin.

keywords: diplomacy; how to behave in society; protocol; Slavic cooperation; Slavic Youth Embassy

Kocór, M. Gotovnost škol i učiteljev do realizacije medžuslovjanskogo jezyka i prve rezultaty badanja (in English: Readiness of schools and teachers to implement the Interslavic language initiative and preliminary research results) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 36-39. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok davaje informaciju o rastučem podporu medžuslovjanskogo jezyka i os-novnoj potrěbnosti jego promocije i implementacije do škol v različnyh slovjan-skyh krajinah. Počatečno razslědovanje i govotnost učiteljev priključiti předložen-je učenja medžuslovjanskogo jezyka je diskutovano iz slovjanskoj, pedagogičnoj, sociologičnoj i drugyh naučnyh pozicij. Možnost obměny razslědovajučih iniciativ v tutoj oblasti bude besědovana na vtoroj medžunarodnoj CISLa 2018 konferenciji i festivalu Dni slovjanskoj kultury od 31 maja do 3 juna 2018 v Čehiji.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; škola; učitelj; gotovnost vvedenja medžuslovjanskogo jezyka

The article presents information about the increasingly growing and gaining soci-al support of the Interslavic language and the substantive need to promote and implement it in schools in various Slavic countries. The initiated research on the readiness of teachers to include Interslavic's educational offer in schools is worth discussing Slavic, pedagogical, sociological and other scientific environments. An opportunity to exchange research initiatives in this area will be the 2nd CISLa 2018 conference and the Days of Slavic culture from 31 May to 3 June 2018 in the Czech Republic.

keywords: Interslavic language; school; teacher; readiness to implement Interslavic language

Heršak, E. Jezyk, kultura i historija (in English: Language, culture and globalization) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 40-51. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o odnosah medžu jezykom i kulturoju, o vplyvu jezyka na razvoj kul-tury, pitanje o počatkah jezyka v dalekoj historiji, prěgled pojma "globalizacija" i razširjenje jezyčnyh vezov. Članok govori o hipoteze, že jezyk je činitelj do razvoja ljudkoj kultury. Kromě togo piše o ideji, že velika erupcija vulkana Toba na Su-matrě okolo 75.000 pr.Kr. donesla krizu, ktora napokon činila razvoj jezyka našego biologičnogo vida Homo Sapiens i jegovoj vyše kompleksnoj kultury. I pravděpodobno imaginacija i ne toliko logika byla ključnoju do togo razvoja. Članok takože prěgledaje tendenciju vezanja ljudskyh občin v světu, ktora dnes dostala nazvanje "globalizacija" s slědujučim popisanjem "medžunarodnoj komunikacije", prvo s vezom na termin "lingua franca" ("jezyk biznesa"). Na koncu članka jest vizija potrěbnosti respektovanja različnostij v světu, ktore sut povezane i s jezyčnymi dimenzijami.

ključne slova: jezyk; kultura; ljudska evolucija; globalizacija; světska komunikacija

The paper discusses the relationship between language and culture, the influence of language on cultural development, the question of emergence of language structure in the distant past, the concept of globalization and the extension of linguistic links. An idea is presented about the mass eruption of the volcano Toba on the island of Sumatra about 75,000 BC, since it may have brought about a crisis that finally had an influence on the develop of language and complex cultures in our species. Imagination probably, not only logic, was important in this development. Later in the article a description is given in regard to the tendency on combining human societies in the world, namely "globalisation", and then a summary follows in regard to "international communication", first with a comment on lingua franca (a "business language"). At the end of the article an opinion is mentioned, i.e. that respecting differences in the world is necessary, and that this is also connected to linguistic dimensions.

keywords: language; culture; human evolution; globalization; global communication

Steenbergen van, J. Umětne jezyky i ISO 639-3 (in English: Constructed languages and ISO 639-3) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 52-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

SIL International upravjaje medžunarodnym standardom ISO 639-3, v ktorom vsaky ljudsky jezyk imaje tribukvovy kod. Na spisu takože jest město dlja umětnyh jezykov, ale do časa postupanje s njimi bylo nedoslědno i te jezyky, ktore dnes sut na spisu, byli izbrane dost slučajno. Največši problem jest odsučstvo jasnyh, praktičnyh kriterijev, ktore sut prigodne dlja svojstv toj kategorije jezykov. Zato avtor prědlagaje četyri konkretne, měrime kriterije vključenja. V vtoroj česti članka avtor takože obgovarjaje možnosti priznanja koda medžuslovjanskomu jezyku.

ključne slova: ISO 639-3; SIL; umětne jezyky; medžuslovjansky

Although SIL explicitly states the intention to assign ISO 639-3 codes to constructed languages as well, the criteria it applies for inclusion are very unclear, and mostly pertaining to natural languages. The 21 constructed languages that currently have a code appear to have been selected rather haphazardly, and half of them do not even fulfil the criteria. Besides, there is little consistency in the arguments used for turning down change requests. Constructed languages have characteristics that require a specific approach, which until now SIL has been unable to provide. To cope with this problem, the author proposes four measurable criteria: completeness, literature, community and notability. Two additional factors, uniqueness and permanence, cannot really be used as criteria, but are still worth being taken into account. The second part of the article deals with Interslavic. Although Interslavic appears to fulfil both the criteria applied by SIL and the criteria proposed by the author, a request for a code has been turned down twice. The arguments used by the Registration Authority (that Interslavic is not one single language, that it does not have a well-developed or long history, that it is not sufficiently standardised, and that there is no substantial literature or user community) are refuted one by one.

keywords: ISO 639-3; SIL; constructed languages; Interslavic

Merunka, V. Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica (in English: Use of Interslavic in film Painted Bird) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok piše o koriščenji medžuslovanskogo jezyka v gotovjenom filmu Kolorovana ptica češskogo režisera Václava Marhoula po vzoru znajemoj rovnoimennoj knigy poljsko-američskogo pisatelja Jerzy Kosińskiego. Do filma bylo trěba sotvoriti fiktivne narod i krajinu reprezentujuče srědnu i vzhodnu Evropu, kdě v lětach 1939 - 1945 byla okupacija od fašističskoj Němcije i potom front Črvenoj Armije SSSR, zatože originalna povědka v knige naměreno ne jest točna avtorova avtobiografija, ale jest bližše do sintezy mnogyh različnyh ale sobě podobnyh životnyh izkušenostij, ktore se věrojatno dogodivali v vsih krajinah srědnoj i vzhodnoj Evropy togo vrěmene.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; film; Kolorovana ptica; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

The article describes the use of Interslavic in the upcoming film Painted Bird by Czech producer Vaclav Marhoul according to the same-name book by Polish-American writer Jerzy Kosinski. For this movie, it was necessary to create fictitious country and nation generally representing Central and Eastern Europe where, in 1939-1945, was the Nazi occupation and the front of the Red Army of the USSR. It is because the original story in the book is not an exact author's autobiography, but rather a synthesis of more similar life stories, which undoubtedly many times in different variants took place throughout Europe at that time.

keywords: Interslavic; movie; Painted Bird; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

Novokmet, R. Četvrto slovjansko proglašenje (in English: Fourth Slavic memorandum) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 76-81. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Četvrto proglašenje Slovjanskoj unie International za status Lužičskyh Srbov ne kako nacijonalna menšina ale kako samostojny narod.

ključne slova: Slavic union International; Lužičski Srbi; nacijonalna menšina; samostojny narod

Fourth memorandum of the Slavic union International about the status of Lusatian Serbs in Germany not as a national minority but as an independent nation.

keywords: Slavic union International; Lusatian Serbs; national minority; independent nation

Masár, R. Medžuslovjanska poezija (in English: Interslavic poetry) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 82-83. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poet i tvorca prvoj češskoslovackoj filmovoj poezie Radovan Masár Vam prědstavuje odlomok iz gotovovanoj knigy s rabočim nazvanjem Panslav. Sbornik poezije v slovjanskom duhu bude sodržati poeziju v četyryh jezykah i bude obogačena ilustracijami v tradičnom obrazcu v netradičnoj formě. Objedinuje se v njej hudožstvo mnogyh slovjanskyh avtorov, i sojedinuje, kako napovědaje poema, bolše slovjanskyh narodov.

ključne slova: Radovan Masár; Slovjanska poezija; filmova poezija

Poet and inventor of the first Czechoslovak film poetry Radovan Masár presents you a snippet of the forthcoming book with the working name Panslav. The poetry collection in the Slavic spirit will contain poems in four languages and will be enriched to illustrate the traditional pattern in an no-traditional form. It combines the art of a number of Slavic artists and joins, as the poem suggests, several Slavic nations.

keywords: Radovan Masár; Slavic poetry; film poetry

Spáčil, D., Merunka, V. Medžuslovjansky Hajku kalendar (in English: Interslavic Haiku calendar) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 84. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poezija pisana medžuslovjansky.

ključne slova: poezija; medžuslovjansky jezyk

Poetry written in Interslavic.

keywords: poetry; Interslavic language

2017 (2)


HTML format
PDF format

Steenbergen van, J. Slovo redaktora (in English: Foreword) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 1-3. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Kuznetsov, N. V. Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji (in English: Slavic influence on Esperanto as contribution to development of the European Civilization) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 4-11. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Evropska civilizacija z časa davnyh Grěcije i Rima byla toj, ktora žadala byti civilizacija všesvětna. Jednoj z častij toj mysli byl «universalny jezyk». Jezyk Esperanto byl jednym iz mnogyh podobnyh jezykov, ktory byli sotvorjene ve raznyh stranah Evropy. Ale samo Esperanto imalo silny vplyv slovjanskyh kultur i jezykov, i mnogo ljudij Esperantskogo dviženja medžu 19. i 20. věkami byli slovjani. Ve tutom članku avtor govori, kaky byl toj vplyv, i čto slovjanstvo dalo do jezyka Esperanto.

ključne slova: Esperanto; evropska civilizacija; slovjanske jezyky

European civilization from time of the Ancient Greeks and Romans lead yourself to become the Universal civilization. One of parts of that idea was «the International language». Esperanto was one of numerous similar languages made in various countries of Europe. But Esperanto only had a big influence of both Slavic cultures and languages, and many actors of Esperanto-Movement before the first half of the XX century had Slavic origin. In this article author is speaking about what kind of the influence the Slavdom made for Esperanto.

keywords: Esperanto; European civilization; Slavic languages

Ćapalija, A. Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti (in English: Position and possibilities of Interslavic language in the future) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 12-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tekst govori o faktorah jezykov, rodnyh i čudžih, i jihnom vlivu do družstva, ljudovoj kultury, i občego razvitja občiny. Dalje diskutujemo možnost koriščenja medžuslovjanskogo jezyka kako pomočnogo jezyka, ktory je političsko neutralny i zato prigodny do luščego prěloženja oficijalnyh dokumentov i ekonomije. Tekst takože govori o koriščenji anglijskogo jezyka v Hrvatskě i prědlagaje zonalny medžuslovjansky jezyk kako alternativu do komunikacije k jezyku, ktory byl prinudžen najmě iz ekonomičnyh pričin.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; anglijsky jezyk; globalizacija; EU; budučnost; ljudova kultura

In this text we are discussing several factors of languages, native and foreign ones, their impact on a society in global, popular culture and a general development of the society. Further on, we discuss possible use of Neoslavic language within the EU as an „assistant“ Slavic language that is politically neutral and therefore suitable for more economic and faster translation of official documents. The text specifically deals with the example of English language in Croatia and offers a zonal language - the Interslavic language as an alternative to a language that is being imposed mainly on economic bases.

keywords: Interslavic; English; globalization; EU; future; popular culture

Kuznetsov, N. V. Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? (in English: Why we need the Interslavic language?) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 18-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok davaje něktore pomysly o tom, začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk pri jestvujučej urovnji vzaimnorazuměnja drugyh slovjanskyh jezykov

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; slovjanstvo; kultura i politika

In that article are some thoughts about why we need the Interslavic language, if all Slavic languages аrе understandable at basic level by all Slavic people.

keywords: Interslavic language; Slavdom; culture and politics

Stojanović, T. Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i slovačskom jezykah (in English: Verbs as an example of interlingual homonyms in Serbian, Slovak and Czech) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Avtor v svojem članku piše o fenomenu, ktory često komplikuje prěloženje iz jednogo blizkogo jezyka do drugogo - medžujezyčne homonima. Tuto se demonstruje na priměru trěh slovjanskyh jezykov - srbskom, slovačskom i češskom. Do članka se koristili tri slědujuče slovniky: Rečnik srpskoga jezika publikovany od Matice srpskoj 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003), i Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

ključne slova: medžujezyčne homonima; slovjanske jezyky; češsky, slovačsky, i srbsky jezyky; glagoly

The author of this paper focuses on a phenomena that frequently cause problems when we translate one language to another – interlingual homonyms. It will take the example of the translation between three Slavic languages – Serbian, Slovak and Czech, which shows a lot of such interlingual connections. The references of this paper come from two books: Rečnik srpskoga jezika published by Matica srpska 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003) and Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

keywords: Interlingual Homonyms; Slavic languages; Czech, Slovak, Serbian; verbs

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca (in English: Language factors are crucial for a society and an individual development) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 27-43. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vovedenje objasnjuje počatok jezyka i jegovy postupny razvoj do modernogo jezyka. Besedujut se faktory, ktore iměli učinok na dnešnu raznolikost jezykov. Tekst takože beseduje koncept lingua franca město anglijskoga jezyka v světu globalizacije i učinkom učenja novyh jezykov na kognitivny razvoj. Naglasuje se važnost jezyčnogo trojlista, tj. razvitja znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Evropě. Potrdžuje se korist novoslovjanskogo/medžuslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako veznice slovjanskyh narodov v vrěmeni globalizacije.

ključne slova: medžuslovjansky; novoslovjansky; jezyčny trojlist; lingua franca; globalizacija; kognitivny razvoj

The text clarifies the beginnings of a language and its gradual development into a modern language. Factors that make the difference today are discussed. Thus the text describes the concept of lingua franca instead of English in the world of globalization and the contribution of learning new languages on cognitive development. It is claimed that there is an European language trefoil, as the knowledge of the biggest language groups in Europe. The significance of neoslavonic/interslavic zonal constructed language as a connection between Slavic nations in the sphere of globalization is emphasized.

keywords: interslavic; neoslavonic; language trefoil; lingua franca; globalization; cognitive development

Lipovac, M. Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagreba, soglasno s Janom Kollárom: blagověst Hrvatov (in English: Bishop Duh - Czech person who initiated the history of Zagreb, according to Jan Kollár: Blessed enouncement to Croats) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 44-47. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o češskom prinosu do razvoja grada Zagreba, ktory se počinaje od 11-ogo stolětja, kogda prvy zagrebsky biskup byl čeh s mitičnym imenem Duh. Jego licom načinaje dodnes živa tradicija češsko-hrvatskyh vezov.

ključne slova: biskup Duh; češi v Zagrebu

The article describes the Czech contribution to the development of Zagreb city, which begins in the 11th century, when the first bishop of Zagreb was Czech person having mythical name Duh, who begined a living tradition of Czech-Croatian relations to this day.

keywords: bishop Duh; Czechs in Zagreb

Swat, M. Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije (in English: Slavic shaven hairstyles during the history) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 48-57. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Razvažanja i iztočniky odnosno prědmeta råzširjenja i byvanja råzličnyh tipov iz-podobrinyh ostriženj u råznyh zemj i narodov Slovjanskoj, zamyslom ustaljenja spoljnyh medžuslovjanskyh svojstv u slovjanskyh tradicijnyh ostriženj. Podpirajųći sę iztočnikami iz råzličnyh dob historije avtor nahodi råzne iz-podobrine ostriženja u južnyh, zapadnyh i iztočnyh Slovjanov.

ključne slova: ostriženje; Slovjani; historija; iz-podobrivanje glåvy; vlåsy; obće svojstva

There are deliberations and sources about the question of area and existence of various types of shaven haircuts in different slavic lands and nations, with purpose of finding common interslavic features existing in slavic traditional hairstyles. Using sources form various historic periods the author finds some shaven haircuts in south, west and east Slavic nations.

keywords: hairstyle; Slavs; history; shaving head; hair; common features

Novokmet, R. Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam (in English: First Slavic Proclamation to the Slavic speakers and other people) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 58-62. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o ideji modernyh medžunarodnyh slovjanskyh aktivnostjah po vzoru podobnyh medžunarodnyh organizacij iz oblasti neslovjanskyh jezykov.

ključne slova: Slovjanska unija; medžunarodne aktivnosti

The article discusses the idea of modern international Slavic activities based on patterns of similar international organizations in the area of non-Slavic languages.

keywords: Slavic Union; International activities

Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstva Slovjanska Unija v Čehiji. Prva čast teksta govori o potrěbnosti kulturnoj diplomacije. Vtora čast jest SWOT analiza i formulacija strategije s pomočju modela AIDAS kako metody upravjenja kulturnyh projektov. Tretja čast govori o programu družstva Slovjanska unija v Čehiji.

ključne slova: Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model; Slovjanska unija v Čehiji; konferencija o medžuslovjanskom jezyku; medžunarodny festival dni slovjanskoj kultury

This paper describes methods and tools of the Slavic cultural diplomacy, which aim to improve the current status of Slavic nations in the context of today's globalized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacy followed by an all-Slavic analysis of internal and external factors that cause the present dangerous situation. The following text is an overview of theoretical re-search and practical international projects that could be used. The main part of this paper is a detailed SWOT analysis and a proposal for a new Slavic strategy for the future. This paper describes the AIDAS method of managing individual projects and, in the formulation of general strategy, uses the J.W. Berry’s acculturation hypothesis about four variants of intercultural and international relations. This paper reflects the author's practical experience in the recent all-Slavic movement and supports the idea of better peaceable Slavic involvement in the processes of building the modern globalized world. There is an appendix to the program objectives of the Slavic Union at the end of this paper.

keywords: cultural diplomacy; SWOT analysis; AIDAS model; Slavic Union in the Czech Republic; Conference on Interslavic Language; days of Slavic culture

2017 (1)


HTML format
PDF format

Králík, J. Čtvrtý ročník mezinárodního multižánrového festivalu, letos na téma polská a chorvatská kultura in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 1-3. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

redakcija Předběžný program festivalu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 4-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Rihter, A. Forum slovanskih kultur oživčuje slovansko kreativnost: Strategija mednarodne ustanove FSK in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 6-12. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Forum slovanskyh kultur v partnerstvu s medžunarodnymi organizacijami, narodnymi iniciativami i gospodarstvom reprezentuje, poddrživaje i razvivaje kreativnost slovjanskyh kulturnyh prostorov. Poddrživaje kulturne projekty, mobilitu umětnikov i expertov i širi tečenje informacij iz oblasti kultury, nauky i umětnosti. Jegov celj jest byti močnym partnerom i ključnym sogovornikom v globalnom dialogu i kulturě kako instrumentu razvitja ljudskogo společenstva.

ključne slova: kultura, naslědstvo, literatura, turizm, theatro, muzeologija

Spišiak, P. Slovanské veľvyslanectvo mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 12-13. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Vartík, M. Projekt slovanského veľvyslanectva mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 14-15. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova: slovjanska ambasada mladeži

Bondarenko, N. Изучение славянских языков и культур – основа сохранения идентичности народа in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 16-21. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

V tekstu se razbirajut nove sociokulturne javjenja v Čehiji i Rossiji, konkretno projekt «Slovjanska kulturna diplomacija», měreny do čuvanja i razvitja slovjanskyh jezykov i kultur, identičnosti v času globalizacije. Jest prezentovany fragment programy na učenje kultury slovjanskyh jezykov v školah Russkoj Federacije, i takože tematika specialnyh kurzov za studentov filologičskoj fakulty.

ključne slova: identičnost, slovjanska vzajemnost, slovjanska kulturna diplomacija, hudožstvena kultura Slovjanov

Merunka, V. Prva medžunarodna lingvistična konferencija o medžuslovjanskom jezyku CISLa 2017 in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 22-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Conference on InterSlavic Language 2017, http://cisla.slavic-union.org/ jest prvo medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Smyslom konferencije jest strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubočejša sorabota do dalečejšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut slovjanske skonstruovane zonalne jezyky, vključajuč možnost jihnogo širenja do praxi.

ključne slova: CISLa 2017, medžuslovjansky jezyk, konferencija

Steenbergen van, J. Pravopisanje medžuslovjanskogo języka (in English: Orthography of the Interslavic language) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 24-32. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Mezislovanský jazyk se zásadně liší od ostatních jazyků, a to jak přirozených, tak i umělých, protože spočívá spíše v rozsahu možností než ve stanoveném souboru pravidel. Oficiální pravopis se zdá být mimo dosah, jelikož to odporuje samotné podstatě jazyka. Ale tam kde standardizace selhává, mohla by uspět systematizace. Nejlepším způsobem, jak zajistit potřebnou flexibilitu, je prototypový pravopis, který se skládá ze základní abecedy a přídavné sady volitelných znaků.

ključne slova: medžuslovjansky, pravopisanje, ortografija, latinica, kirilica

The Interslavic language differs fundamentally from other languages, both natural and artificial, in that it consists of ranges of possibilies rather than a fixed set of rules. An official orthography seems out of reach, as it would go against the very nature of the language. But where standardisation fails, systematisation might succeed. The best way to ensure the necessary flexibility is a prototype orthography, consisting of a basic alphabet and an additional set of optional characters.

keywords: Interslavic, orthography, Latin script, Cyrillic script

Barandovská-Frank, V. Slava interlingvistiko in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 33-37. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Interlingvistika je obvykle pojímána jako součást jazykovědy, zabývající se tvorbou umělých pomocných jazyků. Za více než století své existence byla definována stále obsáhleji v souvislosi s jazykovým plánováním, jazykovou politikou a interdisciplinaritou. K nejúspĕšnĕjším mezinárodním pomocným jazykům patří latinidy, mj. Esperanto, Ido, Interlingua. Neménĕ významnou skupinou jsou slovanské pomocné jazyky, orientované na slovanskou zónu a vyznačující se odivuhodnou kontinuitou, na jejichž počátku stála staroslověnština, historicky nejstarší případ jazykového plánování v Evropě. Významnou sociolingvistickou roli zde hrála slovanská vzájemnost – pozoruhodné projekty vytvořili mj. Jurij Križanić a Ján Herkel'. V polovinĕ 20. století vznikl nepublikovaný projekt skupiny českých okcidentalistů, k nimž patřil i pozdější esperantský básník Ladislav Podmele, autor zajímavého traktátu «Revolucija v historii interlingvistiki». Internet nabídl nové možnosti tvorby novoslovanských jazyků, a to jak experimentálních, tak pomocných. Jejich vysoká úroveň opravňuje požadavek vytvoření slovanské interlingvistiky jako samostatného odvětví, jak ho propaguje např. Alexandr Duliĉenko.

ključne slova: interlingvistika, pomočne jezyky, latinidy, slovjanska vzajemnost, zonalne jezyky

Repar, K. Hrvatske varijante legende o Čehu, Lehu i Mehu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 38-41. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Pověst o Čehu, Lehu i Mehu jest jedna is osnovnih legend, ktori govoret o gradu Krapině i slovjanskyh narodah. Legenda govori o trojici bratov, ktorym bylo trěba opustiti svoju domovinu po pričině konflikta s čudžim neprijateljem. Potom oni osnovali tri zemje: Čehiju, Poljsku i Russiju. Legenda o jihnyh životah jest istočnikom studia historije Slovjanov. Takože jest dokazanjem vezov medžu češskym, poljskym, russkym i hrvatskym narodami. Članok govori o različnyh variantah tutoj legendy.

ključne slova: Čeh, Leh, Meh, legenda, Krapina, Slovjani

Kocór, M. Polska wersja legendy słowiańskiej i jej współczesny wymiar z punktu widzenia pedagoga in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 42-47. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Text govori o historiji Slovjanov i genezi držav na osnově znajemoj legendy. Tri brati putovali da by iskali lěpše žitje za svojih ljudij, i kogda je našli, oběčali na sebe pamětovati. Rus išel bystro na vozhod, i Leh s Čehom putovali dalje s nadějeju, že naidut město za svoje domoviny. Čeh došel na lěpy jug, i Leh došel na zapad na město, ktoro nazval Gniezno. Kako legenda interpretuje vzajemnost? V textu sut autorske myšlenja i izkušenosti iz pedagogičnoj raboty, informacije iz anket i razslědovanj i prědloženja do razvitja Slovjanskoj unie.

ključne slova: legenda, Leh, Čeh, Rus, jezyk i kultura slovjanska, sorabota

Cvitić, F. Glagoljica pogledom projekta FABULA CROATICA in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 48-53. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Državam jest trěba znanje svojego trgovogo znaka do poznanja svojih produktov, služeb i ekonomičnoj prosperity. Toliko jedin instrument, ktorym može mala država konkurovati velikym globalnym znakam, jest uvěrenje jejinyh specifičnyh cennostij i narodnoj identičnosti. Do tvorjenja uznavanoj narodnoj identičnosti jest trěba iměti fenomen, ktory jest vidimy v vsih segmentah společenstva. Taky fenomen za Hrvatsku jest Glagolica. Tutoj text razkryvaje jejin promočny potencial.

ključne slova: trgovy znak, kulturno naslědstvo, design, glagolica, narodna identičnost

Yordanova, L., Kiryakova, G., Angelova, N., Veleva-Doneva, P. Как ние българите разбираме Новославянския език без обучение и на латиница? in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 54-59. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o razumivosti novoslovjanskogo jezyka od Bulgarov v latinici i bez nikakogo prědhodnogo učenja. Anketa iměla 20 pytanj v dvoh grupah. Prva grupa iměla ligvistične pytanja s odgovorami na bazě izkušenosti, inteligencije i logiky. Vtora grupa byla naměrena na kulturu jezyka i lične mněnje o novoslovjanskom jezyku. Rezultaty sut mnogo pozitivne i oběčajuče.

ključne slova: anketa na jezyk, medžuslovjanski, novoslovjanski, Bulgari

Ćapalija, A. Položaj i mogućnosti novoslavenskog jezika u budućnosti (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Text govori o faktorah jezykov, rodnyh i tuzyh, i jihnom vplyvu na socijalny obraz, popularnu kulturu i obče razvitje společenstva. Dalje govori o možnoj koristi novoslovjanskogo jezyka v ramkah EU kako pomočny političsko neutralny slovjansky jezyk, i zato jest prigodny do lučšego prěkladanja služebnyh dokumentov. Govori o priměru engliskogo v Hrvatskě, i kako alternativu prědkladaje iz različnih razumov novoslovjansky zonalny jezyk.

ključne slova: novoslavjansky jezyk

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezični čimbanici ključni su za razvitak društva i pojedinca (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vovedenje vyjasnjaje iztočniky i postupno razvitje do modernyh jezykov. Nazyvaje faktory, ktore činili dnešnu različnost. Text govori o konceptu lingua franca vměsto anglijskogo jezyka v světu globalizacije. Akcentuje se važnost jezyčnogo trojlista = razvitje znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Europě. Prezentuje se koristnost novoslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako vezny članok slovjanskyh narodov, ktory umožlivuje razměnu idej i informacij, i ne propaguje jednoznanje dominantnogo anglijskogo jezyka.

ključne slova: novoslovjansky, jezyčny trojlist, lingua franca, globalizacija

starše izdanja

2016

vsi avtori (abecedno) - all authors (alphabetically sorted)