o časopisu - about the journal - pri la revuo

SLOVJANI.info jest profesionalny časopis naměreny do pytanj slovjanskyh narodov v širšem socio-kulturnom kontekstu sejčasnogo vrěmene. Časopis poddrživaje prinos slovjanskoj nauky i kultury do razvitja modernoj civilizaciji. Časopis SLOVJANI.info jest medžunarodnym naslědnikom časopisa SLOVANSKÁ UNIE iz lět 2016-2017. Časopis imaje silny proces prěgledanja prislanyh člankov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimi slovjanskymi jezykami, Esperantom, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami, ale vsaky članok najmenje trěbuje iměti na svojem početku abstrakt i ključne slova v medžuslovjanskom jezyku.

SLOVJANI.info (in English: the SLAVS) is an expert journal focusing on issues of Slavic peoples in the wider sociocultural context of current times. The journal supports the contribution of Slavic science and culture to the development of modern civilization. The journal SLOVJANI.info is an international successor of the journal SLOVANSKÁ UNIE from the years 2016–2017. Submitted articles for the journal are subjected to a profound review process by experts from the editorial board and must be written in Interslavic or any other Slavic language, Esperanto, English, German, Spanish, French, or Italian, but every article must at least have an abstract and keywords in the Interslavic language.

SLOVJANI.info (in Esperanto: la SLAVOJ) estas profesia revuo specialiĝinta pri aferoj de la slavaj popoloj en larĝa socio-kultura kunteksto de nuntempo. La revuo subtenas la kontribuon de slava scienco kaj kulturo al la evoluo de moderna civilizacio. La revuo SLOVJANI.info estas internacia posteulo de la revuo SLOVANSKÁ UNIE el la jaroj 2016-2017. La redakciaj fakuloj de la revuo prizorgas detalan revizion de senditaj artikoloj kaj publikigas originalajn tekstojn verkitajn en interslava lingvo aŭ en ĉiuj slavaj lingvoj, en Esperanto, Angla, Germana, Hispana, Franca aŭ Itala, sed ĉiu artikolo devas komence enhavi resumon kaj ŝlosilvortojn en la interslava lingvo.

SLOVJANI.info јест професионалны часопис намерены до пытань словянскых народов в ширшем социо-културном контексту сејчасного времене. Часопис поддрживаје принос словянской наукы и културы до развитя модерной цивилизацији. Часопис SLOVJANI.info јест меджународным наследником часописа SLOVANSKÁ UNIE из лет 2016-2017. Часопис имаје силны процес прегледаня присланых чланков од експертов из редакције и публикује оригиналне тексты писане меджусловянскы или всими словянскыми језыками, Есперантом, англијскым, немечскым, хишпанскым, французскым, или италиянскым језыками, але всакы чланок најменье требује имети на својем почетку абстракт и ключне слова в меджусловянском језыку.

Časopis SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija v Čehiji (češsky: Slovanská unie z.s.). Odtiskuje Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Časopis imaje dvě izdanja v godu, i jegovo izdateljstvo jest v Pragě. Distribuciju organizuje družstvo Slovjanska unija v Čehiji, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakt na redakciju: redakcija@slovjani.info. Registracija Ministerstva kultury Češskoj republiky jest MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

The journal SLOVJANI.info is published by the Slavic Union in the Czech Republic (in Czech: Slovanská unie z.s.). Print version is made by Tribun EU Ltd., Cejl 892/32, Brno 602 00. The journal has two issues per year and is published in Prague. Distribution is organized by the Slavic Union, EACEA PIC 923 564 549, Czech company ID is 481 33 396, http://slovane.org. Contact to the editorial board: redakcija@slovjani.info. Registration code of the Czech Ministry of Culture is MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

La revuon SLOVJANI.info eldonas Slava Unio en Ĉeĥio (ĉeĥe: Slovanská unie z.s.). Presigas Tribun EU KlR., Cejl 892/32, Brno 602 00. La revuo havas du eldonojn jare kaj ĝia redakcio estas en Prago. La distribuon organizas Slava Unio en Ĉeĥio, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakto al la redakcio estas redakcija@slovjani.info. La registra kodo de la Ĉeĥa Kulturministerio estas MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Часопис SLOVJANI.info издаваје Словянска уния в Чехији (češsky: Slovanská unie z.s.). Одтискује Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Часопис имаје две изданя в году, и јегово издательство јест в Праге. Дистрибуцию организује дружство Словянска уния в Чехији, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Контакт на редакцию: redakcija@slovjani.info. Регистрация Министерства културы Чешској републикы јест MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL. Webove stranice SLOVJANI.info sut regularno archivovane v Narodnoj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu, razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzor češskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh i dostupnyh generacijam potomkov. Zapis jest priklučeny do katalogov Narodnoj biblioteky i Češskoj narodnoj bibliografije.

The journal SLOVJANI.info is included in the CEEOL database. The website of SLOVJANI.info is regularly archived by the National Library of the Czech Republic for its cultural, educational, scientific, research or other values with the aim of documenting an authentic sample of the Czech web. It belongs to a collection of Czech websites to be preserved by the National Library and made available for posterity. Its record is included in the Czech National Bibliography and the National Library catalogue.

La revuo estas inkluzivita en la databazo CEEOL. La retejo de SLOVJANI.info estas regule arkivita de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko por ĝia kultura, eduka, scienca, esplorabila kaj alia valoroj kun la celo de dokumentado de aŭtentika specimeno de la ĉeĥaj retejoj. Ĝi apartenas al kolekto de ĉeĥaj retejoj estanta konservita de la Nacia Biblioteko kaj disponebla por posteuloj. Ĝia rekordo estas inkluzivita en la Ĉeĥa Nacia Bibliografio kaj la katalogo de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko.

Часопис SLOVJANI.info јест включен до датабазы CEEOL. Вебове странице SLOVJANI.info сут регуларно арxивоване в Народној библиотеке Чешској републикы за јихну културну, образовательну, научну, разследовательску, и друге ценности с целю документовати репрезентуючи взор чешского интернета. Странице належи до колекције чешскых сајтов арxивованых и доступных генерациям потомков. Запис јест приклучены до каталогов Народној библиотекы и Чешској народној библиографије.

poslědno izdanje - actual edition - freŝa eldono

2017 (2)


HTML format
PDF format

Steenbergen van, J. Slovo redaktora (in English: Foreword) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 1-3. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Kuznetsov, N. V. Slovjansky vplyv do jezyka Esperanta, kako prinos do razvoja Evropskoj civilizaciji (in English: Slavic influence on Esperanto as contribution to development of the European Civilization) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 4-11. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Evropska civilizacija z časa davnyh Grěcije i Rima byla toj, ktora žadala byti civilizacija všesvětna. Jednoj z častij toj mysli byl «universalny jezyk». Jezyk Esperanto byl jednym iz mnogyh podobnyh jezykov, ktory byli sotvorjene ve raznyh stranah Evropy. Ale samo Esperanto imalo silny vplyv slovjanskyh kultur i jezykov, i mnogo ljudij Esperantskogo dviženja medžu 19. i 20. věkami byli slovjani. Ve tutom članku avtor govori, kaky byl toj vplyv, i čto slovjanstvo dalo do jezyka Esperanto.

ključne slova Esperanto; evropska civilizacija; slovjanske jezyky

abstract European civilization from time of the Ancient Greeks and Romans lead yourself to become the Universal civilization. One of parts of that idea was «the International language». Esperanto was one of numerous similar languages made in various countries of Europe. But Esperanto only had a big influence of both Slavic cultures and languages, and many actors of Esperanto-Movement before the first half of the XX century had Slavic origin. In this article author is speaking about what kind of the influence the Slavdom made for Esperanto.

keywords Esperanto; European civilization; Slavic languages

Ćapalija, A. Pozicija i možnosti medžuslovjanskogo jezyka do budučnosti (in English: Position and possibilities of Interslavic language in the future) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 12-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Tekst govori o faktorah jezykov, rodnyh i čudžih, i jihnom vlivu do družstva, ljudovoj kultury, i občego razvitja občiny. Dalje diskutujemo možnost koriščenja medžuslovjanskogo jezyka kako pomočnogo jezyka, ktory je političsko neutralny i zato prigodny do luščego prěloženja oficijalnyh dokumentov i ekonomije. Tekst takože govori o koriščenji anglijskogo jezyka v Hrvatskě i prědlagaje zonalny medžuslovjansky jezyk kako alternativu do komunikacije k jezyku, ktory byl prinudžen najmě iz ekonomičnyh pričin.

ključne slova medžuslovjansky jezyk; anglijsky jezyk; globalizacija; EU; budučnost; ljudova kultura

abstract In this text we are discussing several factors of languages, native and foreign ones, their impact on a society in global, popular culture and a general development of the society. Further on, we discuss possible use of Neoslavic language within the EU as an „assistant“ Slavic language that is politically neutral and therefore suitable for more economic and faster translation of official documents. The text specifically deals with the example of English language in Croatia and offers a zonal language - the Interslavic language as an alternative to a language that is being imposed mainly on economic bases.

keywords Interslavic; English; globalization; EU; future; popular culture

Kuznetsov, N. V. Začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk? (in English: Why we need the Interslavic language?) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 18-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Članok davaje něktore pomysly o tom, začto trěbujemo medžuslovjansky jezyk pri jestvujučej urovnji vzaimnorazuměnja drugyh slovjanskyh jezykov

ključne slova medžuslovjansky jezyk; slovjanstvo; kultura i politika

abstract In that article are some thoughts about why we need the Interslavic language, if all Slavic languages аrе understandable at basic level by all Slavic people.

keywords Interslavic language; Slavdom; culture and politics

Stojanović, T. Glagoly kako priměr medžujezyčnyh homonim v srbskom, češskom i slovačskom jezykah (in English: Verbs as an example of interlingual homonyms in Serbian, Slovak and Czech) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Avtor v svojem članku piše o fenomenu, ktory često komplikuje prěloženje iz jednogo blizkogo jezyka do drugogo - medžujezyčne homonima. Tuto se demonstruje na priměru trěh slovjanskyh jezykov - srbskom, slovačskom i češskom. Do članka se koristili tri slědujuče slovniky: Rečnik srpskoga jezika publikovany od Matice srpskoj 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003), i Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

ključne slova medžujezyčne homonima; slovjanske jezyky; češsky, slovačsky, i srbsky jezyky; glagoly

abstract The author of this paper focuses on a phenomena that frequently cause problems when we translate one language to another – interlingual homonyms. It will take the example of the translation between three Slavic languages – Serbian, Slovak and Czech, which shows a lot of such interlingual connections. The references of this paper come from two books: Rečnik srpskoga jezika published by Matica srpska 2007 RSJ, Krátky slovník slovenského jazyka (2003) and Slovník spisovné češtiny pro školu a veřejnost (2007).

keywords Interlingual Homonyms; Slavic languages; Czech, Slovak, Serbian; verbs

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezyčne faktory sut ključne do razvoja družstva i jedinca (in English: Language factors are crucial for a society and an individual development) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 27-43. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Vovedenje objasnjuje počatok jezyka i jegovy postupny razvoj do modernogo jezyka. Besedujut se faktory, ktore iměli učinok na dnešnu raznolikost jezykov. Tekst takože beseduje koncept lingua franca město anglijskoga jezyka v světu globalizacije i učinkom učenja novyh jezykov na kognitivny razvoj. Naglasuje se važnost jezyčnogo trojlista, tj. razvitja znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Evropě. Potrdžuje se korist novoslovjanskogo/medžuslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako veznice slovjanskyh narodov v vrěmeni globalizacije.

ključne slova medžuslovjansky; novoslovjansky; jezyčny trojlist; lingua franca; globalizacija; kognitivny razvoj

abstract The text clarifies the beginnings of a language and its gradual development into a modern language. Factors that make the difference today are discussed. Thus the text describes the concept of lingua franca instead of English in the world of globalization and the contribution of learning new languages on cognitive development. It is claimed that there is an European language trefoil, as the knowledge of the biggest language groups in Europe. The significance of neoslavonic/interslavic zonal constructed language as a connection between Slavic nations in the sphere of globalization is emphasized.

keywords interslavic; neoslavonic; language trefoil; lingua franca; globalization; cognitive development

Lipovac, M. Biskup Duh - Čeh, ktorym načinaje historija Zagreba, soglasno s Janom Kollárom: blagověst Hrvatov (in English: Bishop Duh - Czech person who initiated the history of Zagreb, according to Jan Kollár: Blessed enouncement to Croats) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 44-47. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Članok govori o češskom prinosu do razvoja grada Zagreba, ktory se počinaje od 11-ogo stolětja, kogda prvy zagrebsky biskup byl čeh s mitičnym imenem Duh. Jego licom načinaje dodnes živa tradicija češsko-hrvatskyh vezov.

ključne slova biskup Duh; češi v Zagrebu

abstract The article describes the Czech contribution to the development of Zagreb city, which begins in the 11th century, when the first bishop of Zagreb was Czech person having mythical name Duh, who begined a living tradition of Czech-Croatian relations to this day.

keywords bishop Duh; Czechs in Zagreb

Swat, M. Obrine ostriženja u Slovjanov v těčenji historije (in English: Slavic shaven hairstyles during the history) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 48-57. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Razvažanja i iztočniky odnosno prědmeta råzširjenja i byvanja råzličnyh tipov iz-podobrinyh ostriženj u råznyh zemj i narodov Slovjanskoj, zamyslom ustaljenja spoljnyh medžuslovjanskyh svojstv u slovjanskyh tradicijnyh ostriženj. Podpirajųći sę iztočnikami iz råzličnyh dob historije avtor nahodi råzne iz-podobrine ostriženja u južnyh, zapadnyh i iztočnyh Slovjanov.

ključne slova ostriženje; Slovjani; historija; iz-podobrivanje glåvy; vlåsy; obće svojstva

abstract There are deliberations and sources about the question of area and existence of various types of shaven haircuts in different slavic lands and nations, with purpose of finding common interslavic features existing in slavic traditional hairstyles. Using sources form various historic periods the author finds some shaven haircuts in south, west and east Slavic nations.

keywords hairstyle; Slavs; history; shaving head; hair; common features

Novokmet, R. Prva slovjanska proklamacija k slovjanskym govornikam i drugym ljudjam (in English: First Slavic Proclamation to the Slavic speakers and other people) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 58-62. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Članok govori o ideji modernyh medžunarodnyh slovjanskyh aktivnostjah po vzoru podobnyh medžunarodnyh organizacij iz oblasti neslovjanskyh jezykov.

ključne slova Slovjanska unija; medžunarodne aktivnosti

abstract The article discusses the idea of modern international Slavic activities based on patterns of similar international organizations in the area of non-Slavic languages.

keywords Slavic Union; International activities

Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Članok govori o teoriji i praksi Slovjanskoj kulturnoj diplomacije u družstva Slovjanska Unija v Čehiji. Prva čast teksta govori o potrěbnosti kulturnoj diplomacije. Vtora čast jest SWOT analiza i formulacija strategije s pomočju modela AIDAS kako metody upravjenja kulturnyh projektov. Tretja čast govori o programu družstva Slovjanska unija v Čehiji.

ključne slova Slovjanska kulturna diplomacija; SWOT analiza; AIDAS model; Slovjanska unija v Čehiji; konferencija o medžuslovjanskom jezyku; medžunarodny festival dni slovjanskoj kultury

abstract This paper describes methods and tools of the Slavic cultural diplomacy, which aim to improve the current status of Slavic nations in the context of today's globalized world. The first part is explaining the need for Slavic cultural diplomacy followed by an all-Slavic analysis of internal and external factors that cause the present dangerous situation. The following text is an overview of theoretical re-search and practical international projects that could be used. The main part of this paper is a detailed SWOT analysis and a proposal for a new Slavic strategy for the future. This paper describes the AIDAS method of managing individual projects and, in the formulation of general strategy, uses the J.W. Berry’s acculturation hypothesis about four variants of intercultural and international relations. This paper reflects the author's practical experience in the recent all-Slavic movement and supports the idea of better peaceable Slavic involvement in the processes of building the modern globalized world. There is an appendix to the program objectives of the Slavic Union at the end of this paper.

keywords cultural diplomacy; SWOT analysis; AIDAS model; Slavic Union in the Czech Republic; Conference on Interslavic Language; days of Slavic culture

medžuslovjansky zonalny skonstruovany jezyk - interslavic zonal constructed language

Zonalne konstruovane jezyky sut jezyky dělane do umožnjenja komunikacije medžu govornikami iz někakoj grupy sobě blizkyh narodnyh jezykov. Oni sut podgrupoju medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ktore ne sut prioritetno prěznačene služiti kako jezyky do vsego světa, ale toliko do někakoj lingvistično ili geografično limitovanoj oblasti. Množinstvo v tutoj kategoriji sut pomočne medžuslovjanske jezyky, ale prvy taky zonalny jezyk pravděpodobno byl staroindijsky sanskrt. Najstarši znajemy priměr vseslovjanskogo jezyka jest Ruski jezik od hrvatskogo duhovnika Juraja Križanića (1618 - 1683), ale prvy literarny slověnsky jezyk dělany od svetyh Cirila i Methodija v 9-om stolětju takože imaje črty zonalnogo konstruovanogo jezyka. V sumě v tečenju od 17-ogo do 21-ogo stolětja bylo izrabotano vyše od 50 takyh pomočnyh slovjanskyh jezykov. Zonalne konstruovane jezyky voobče imajut veliku prědnost v tom, že jim ljudi iz danoj grupy razumějut bez velikogo učenja. Dokazom tutogo tvrdženja, medžu mnogo drugymi, jest text na tutyh webovyh stranicah, ktore sut pisane v medžuslovjanskom zonalnom jezyku.

Zonal constructed languages are made to facilitate communication between speakers of a particular group of closely related national languages. They are a subgroup of the international auxiliary languages, but they are not preferably intended to serve for the whole world, but merely for some limited linguistic or geographic area only. Most numerous within this category by far are auxiliary inter-Slavic languages, but the first zonal conlang probably was the old-indian Sanskrit. The oldest known example is Ruski jezik by the Croatian priest Juraj Križanić (1618 - 1683), but the first literary Slavic language named Old (Church) Slavonic made by Saints Cyril and Methodius from Salonica in the 9th century also has features of a zonal constructed language. In total during 16th to 21st century, it was developed more than 50 such auxiliary Slavic languages. Zonal constructed languages, in general, have a great advantage, because people of an appropriate group understand them without the large learning. Proof of this claim, among many other things, is the content of these webpages, which are written in Interslavic zonal language.

Medžuslovjansky jest jezyk, ktory Slovjani iz raznyh narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slovjanske jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imalo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slovjanskom jezyku. Črěz věky, Slovjani sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostyh, improvizovanyh narěčij. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slovjanskyh jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugyh k tvorjenju generičnogo slovjanskogo medžujezyka, razumivogo vsim Slovjanam. Srěd njih jest slavny staro(crkovno)slovjansky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnoge druge projekty, publikovane od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžu­slovjanski», «novo­slověnski», «obče­slovjanski» ili prosto «slovjanski», vse osnovane na tyhže samyh prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnymi.

Interslavic is a language used by Slavs of different nations for communication among themselves. This is made possible by the fact that the Slavic languages are a relatively coherent family: knowing one of them is usually sufficient to get a rough idea of what a text in any other Slavic language is about. Throughout the centuries, Slavs have learned to talk to their neighbours by means of simple, improvised language forms. Simultaneously, the similarity of the Slavic languages has inspired linguists and others to create a generic Slavic language that would be under­standable for all Slavs alike. This includes the famous Old (Church) Slavonic language from the 9th century, as well as many other projects, published from the 16th century onwards under names like "Pan-Slavic", "Interslavic", "New Slavic", "Common Slavic" or simply "Slavic", all based on the same assumptions and therefore nearly identical.

Medžuslovjansky jezyk byl stvorjeny od avtorov Vojtěcha Merunky i Jana van Steenbergena na osnově dvoh starših projektov Slovianski iz 2006 g. i Novoslověnsky iz 2009 g. Medžuslovjansky jezyk jest na samoj srědině živyh slovjanskyh jezykov, ktoroj vsi Slovjani razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i mogut koristiti poslě minimalnogo učenja.

The Interslavic language has been created by two authors Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen on the basis of older projects: Slovianski from 2006 and Neoslavonic from 2009. The Interslavic language is at the very centre of the modern Slavic languages which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only.