o časopisu - about the journal - pri la revuo

SLOVJANI.info jest profesionalny časopis naměreny do pytanj slovjanskyh narodov v širšem socio-kulturnom kontekstu sejčasnogo vrěmene. Časopis poddrživaje prinos slovjanskoj nauky i kultury do razvitja modernoj civilizaciji. Časopis SLOVJANI.info jest medžunarodnym naslědnikom časopisa SLOVANSKÁ UNIE iz lět 2016-2017. Časopis imaje silny proces prěgledanja prislanyh člankov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimi slovjanskymi jezykami, Esperantom, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami, ale vsaky članok najmenje trěbuje iměti na svojem početku abstrakt i ključne slova v medžuslovjanskom jezyku.

SLOVJANI.info (in English: the SLAVS) is an expert journal focusing on issues of Slavic peoples in the wider sociocultural context of current times. The journal supports the contribution of Slavic science and culture to the development of modern civilization. The journal SLOVJANI.info is an international successor of the journal SLOVANSKÁ UNIE from the years 2016–2017. Submitted articles for the journal are subjected to a profound review process by experts from the editorial board and must be written in Interslavic or any other Slavic language, Esperanto, English, German, Spanish, French, or Italian, but every article must at least have an abstract and keywords in the Interslavic language.

SLOVJANI.info (in Esperanto: la SLAVOJ) estas profesia revuo specialiĝinta pri aferoj de la slavaj popoloj en larĝa socio-kultura kunteksto de nuntempo. La revuo subtenas la kontribuon de slava scienco kaj kulturo al la evoluo de moderna civilizacio. La revuo SLOVJANI.info estas internacia posteulo de la revuo SLOVANSKÁ UNIE el la jaroj 2016-2017. La redakciaj fakuloj de la revuo prizorgas detalan revizion de senditaj artikoloj kaj publikigas originalajn tekstojn verkitajn en interslava lingvo aŭ en ĉiuj slavaj lingvoj, en Esperanto, Angla, Germana, Hispana, Franca aŭ Itala, sed ĉiu artikolo devas komence enhavi resumon kaj ŝlosilvortojn en la interslava lingvo.

SLOVJANI.info јест професионалны часопис намерены до пытань словянскых народов в ширшем социо-културном контексту сејчасного времене. Часопис поддрживаје принос словянской наукы и културы до развитя модерной цивилизацији. Часопис SLOVJANI.info јест меджународным наследником часописа SLOVANSKÁ UNIE из лет 2016-2017. Часопис имаје силны процес прегледаня присланых чланков од експертов из редакције и публикује оригиналне тексты писане меджусловянскы или всими словянскыми језыками, Есперантом, англијскым, немечскым, хишпанскым, французскым, или италиянскым језыками, але всакы чланок најменье требује имети на својем почетку абстракт и ключне слова в меджусловянском језыку.

Časopis SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija v Čehiji (češsky: Slovanská unie z.s.). Odtiskuje Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Časopis imaje dvě izdanja v godu, i jegovo izdateljstvo jest v Pragě. Distribuciju organizuje družstvo Slovjanska unija v Čehiji, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakt na redakciju: redakcija@slovjani.info. Registracija Ministerstva kultury Češskoj republiky jest MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

The journal SLOVJANI.info is published by the Slavic Union in the Czech Republic (in Czech: Slovanská unie z.s.). Print version is made by Tribun EU Ltd., Cejl 892/32, Brno 602 00. The journal has two issues per year and is published in Prague. Distribution is organized by the Slavic Union, EACEA PIC 923 564 549, Czech company ID is 481 33 396, http://slovane.org. Contact to the editorial board: redakcija@slovjani.info. Registration code of the Czech Ministry of Culture is MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

La revuon SLOVJANI.info eldonas Slava Unio en Ĉeĥio (ĉeĥe: Slovanská unie z.s.). Presigas Tribun EU KlR., Cejl 892/32, Brno 602 00. La revuo havas du eldonojn jare kaj ĝia redakcio estas en Prago. La distribuon organizas Slava Unio en Ĉeĥio, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakto al la redakcio estas redakcija@slovjani.info. La registra kodo de la Ĉeĥa Kulturministerio estas MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Часопис SLOVJANI.info издаваје Словянска уния в Чехији (češsky: Slovanská unie z.s.). Одтискује Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Часопис имаје две изданя в году, и јегово издательство јест в Праге. Дистрибуцию организује дружство Словянска уния в Чехији, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Контакт на редакцию: redakcija@slovjani.info. Регистрация Министерства културы Чешској републикы јест MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL. Webove stranice SLOVJANI.info sut regularno archivovane v Narodnoj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu, razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzor češskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh i dostupnyh generacijam potomkov. Zapis jest priklučeny do katalogov Narodnoj biblioteky i Češskoj narodnoj bibliografije.

The journal SLOVJANI.info is included in the CEEOL database. The website of SLOVJANI.info is regularly archived by the National Library of the Czech Republic for its cultural, educational, scientific, research or other values with the aim of documenting an authentic sample of the Czech web. It belongs to a collection of Czech websites to be preserved by the National Library and made available for posterity. Its record is included in the Czech National Bibliography and the National Library catalogue.

La revuo estas inkluzivita en la databazo CEEOL. La retejo de SLOVJANI.info estas regule arkivita de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko por ĝia kultura, eduka, scienca, esplorabila kaj alia valoroj kun la celo de dokumentado de aŭtentika specimeno de la ĉeĥaj retejoj. Ĝi apartenas al kolekto de ĉeĥaj retejoj estanta konservita de la Nacia Biblioteko kaj disponebla por posteuloj. Ĝia rekordo estas inkluzivita en la Ĉeĥa Nacia Bibliografio kaj la katalogo de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko.

Часопис SLOVJANI.info јест включен до датабазы CEEOL. Вебове странице SLOVJANI.info сут регуларно арxивоване в Народној библиотеке Чешској републикы за јихну културну, образовательну, научну, разследовательску, и друге ценности с целю документовати репрезентуючи взор чешского интернета. Странице належи до колекције чешскых сајтов арxивованых и доступных генерациям потомков. Запис јест приклучены до каталогов Народној библиотекы и Чешској народној библиографије.

poslědno izdanje - actual edition - freŝa eldono

2017 (1)


HTML format
PDF format

Králík, J. Čtvrtý ročník mezinárodního multižánrového festivalu, letos na téma polská a chorvatská kultura in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 1-3. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

redakcija Předběžný program festivalu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 4-5. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Rihter, A. Forum slovanskih kultur oživčuje slovansko kreativnost: Strategija mednarodne ustanove FSK in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 6-12. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Forum slovanskyh kultur v partnerstvu s medžunarodnymi organizacijami, narodnymi iniciativami i gospodarstvom reprezentuje, poddrživaje i razvivaje kreativnost slovjanskyh kulturnyh prostorov. Poddrživaje kulturne projekty, mobilitu umětnikov i expertov i širi tečenje informacij iz oblasti kultury, nauky i umětnosti. Jegov celj jest byti močnym partnerom i ključnym sogovornikom v globalnom dialogu i kulturě kako instrumentu razvitja ljudskogo společenstva.

ključne slova kultura, naslědstvo, literatura, turizm, theatro, muzeologija

Spišiak, P. Slovanské veľvyslanectvo mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 12-13. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova slovjanska ambasada mladeži

Vartík, M. Projekt slovanského veľvyslanectva mladých in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 14-15. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

ključne slova slovjanska ambasada mladeži

Bondarenko, N. Изучение славянских языков и культур – основа сохранения идентичности народа in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 16-21. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt V tekstu se razbirajut nove sociokulturne javjenja v Čehiji i Rossiji, konkretno projekt «Slovjanska kulturna diplomacija», měreny do čuvanja i razvitja slovjanskyh jezykov i kultur, identičnosti v času globalizacije. Jest prezentovany fragment programy na učenje kultury slovjanskyh jezykov v školah Russkoj Federacije, i takože tematika specialnyh kurzov za studentov filologičskoj fakulty.

ključne slova identičnost, slovjanska vzajemnost, slovjanska kulturna diplomacija, hudožstvena kultura Slovjanov

Merunka, V. Prva medžunarodna lingvistična konferencija o medžuslovjanskom jezyku CISLa 2017 in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 22-23. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Conference on InterSlavic Language 2017, http://cisla.slavic-union.org/ jest prvo medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Smyslom konferencije jest strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubočejša sorabota do dalečejšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut slovjanske skonstruovane zonalne jezyky, vključajuč možnost jihnogo širenja do praxi.

ključne slova CISLa 2017, medžuslovjansky jezyk, konferencija

Steenbergen van, J. Pravopisanje medžuslovjanskogo języka (in English: Orthography of the Interslavic language) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 24-32. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstract The Interslavic language differs fundamentally from other languages, both natural and artificial, in that it consists of ranges of possibilies rather than a fixed set of rules. An official orthography seems out of reach, as it would go against the very nature of the language. But where standardisation fails, systematisation might succeed. The best way to ensure the necessary flexibility is a prototype orthography, consisting of a basic alphabet and an additional set of optional characters.

abstrakt Mezislovanský jazyk se zásadně liší od ostatních jazyků, a to jak přirozených, tak i umělých, protože spočívá spíše v rozsahu možností než ve stanoveném souboru pravidel. Oficiální pravopis se zdá být mimo dosah, jelikož to odporuje samotné podstatě jazyka. Ale tam kde standardizace selhává, mohla by uspět systematizace. Nejlepším způsobem, jak zajistit potřebnou flexibilitu, je prototypový pravopis, který se skládá ze základní abecedy a přídavné sady volitelných znaků.

keywords Interslavic, orthography, Latin script, Cyrillic script

ključne slova medžuslovjansky, pravopisanje, ortografija, latinica, kirilica

Barandovská-Frank, V. Slava interlingvistiko in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 33-37. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Interlingvistika je obvykle pojímána jako součást jazykovědy, zabývající se tvorbou umělých pomocných jazyků. Za více než století své existence byla definována stále obsáhleji v souvislosi s jazykovým plánováním, jazykovou politikou a interdisciplinaritou. K nejúspĕšnĕjším mezinárodním pomocným jazykům patří latinidy, mj. Esperanto, Ido, Interlingua. Neménĕ významnou skupinou jsou slovanské pomocné jazyky, orientované na slovanskou zónu a vyznačující se odivuhodnou kontinuitou, na jejichž počátku stála staroslověnština, historicky nejstarší případ jazykového plánování v Evropě. Významnou sociolingvistickou roli zde hrála slovanská vzájemnost – pozoruhodné projekty vytvořili mj. Jurij Križanić a Ján Herkel'. V polovinĕ 20. století vznikl nepublikovaný projekt skupiny českých okcidentalistů, k nimž patřil i pozdější esperantský básník Ladislav Podmele, autor zajímavého traktátu «Revolucija v historii interlingvistiki». Internet nabídl nové možnosti tvorby novoslovanských jazyků, a to jak experimentálních, tak pomocných. Jejich vysoká úroveň opravňuje požadavek vytvoření slovanské interlingvistiky jako samostatného odvětví, jak ho propaguje např. Alexandr Duliĉenko.

ključne slova interlingvistika, pomočne jezyky, latinidy, slovjanska vzajemnost, zonalne jezyky

Repar, K. Hrvatske varijante legende o Čehu, Lehu i Mehu in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 38-41. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Pověst o Čehu, Lehu i Mehu jest jedna is osnovnih legend, ktori govoret o gradu Krapině i slovjanskyh narodah. Legenda govori o trojici bratov, ktorym bylo trěba opustiti svoju domovinu po pričině konflikta s čudžim neprijateljem. Potom oni osnovali tri zemje: Čehiju, Poljsku i Russiju. Legenda o jihnyh životah jest istočnikom studia historije Slovjanov. Takože jest dokazanjem vezov medžu češskym, poljskym, russkym i hrvatskym narodami. Članok govori o različnyh variantah tutoj legendy.

ključne slova Čeh, Leh, Meh, legenda, Krapina, Slovjani

Kocór, M. Polska wersja legendy słowiańskiej i jej współczesny wymiar z punktu widzenia pedagoga in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 42-47. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Text govori o historiji Slovjanov i genezi držav na osnově znajemoj legendy. Tri brati putovali da by iskali lěpše žitje za svojih ljudij, i kogda je našli, oběčali na sebe pamětovati. Rus išel bystro na vozhod, i Leh s Čehom putovali dalje s nadějeju, že naidut město za svoje domoviny. Čeh došel na lěpy jug, i Leh došel na zapad na město, ktoro nazval Gniezno. Kako legenda interpretuje vzajemnost? V textu sut autorske myšlenja i izkušenosti iz pedagogičnoj raboty, informacije iz anket i razslědovanj i prědloženja do razvitja Slovjanskoj unie.

ključne slova legenda, Leh, Čeh, Rus, jezyk i kultura slovjanska, sorabota

Cvitić, F. Glagoljica pogledom projekta FABULA CROATICA in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 48-53. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Državam jest trěba znanje svojego trgovogo znaka do poznanja svojih produktov, služeb i ekonomičnoj prosperity. Toliko jedin instrument, ktorym može mala država konkurovati velikym globalnym znakam, jest uvěrenje jejinyh specifičnyh cennostij i narodnoj identičnosti. Do tvorjenja uznavanoj narodnoj identičnosti jest trěba iměti fenomen, ktory jest vidimy v vsih segmentah společenstva. Taky fenomen za Hrvatsku jest Glagolica. Tutoj text razkryvaje jejin promočny potencial.

ključne slova trgovy znak, kulturno naslědstvo, design, glagolica, narodna identičnost

Yordanova, L., Kiryakova, G., Angelova, N., Veleva-Doneva, P. Как ние българите разбираме Новославянския език без обучение и на латиница? in: Slovanská unie, 2017, 2(1), pages 54-59. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Članok govori o razumivosti novoslovjanskogo jezyka od Bulgarov v latinici i bez nikakogo prědhodnogo učenja. Anketa iměla 20 pytanj v dvoh grupah. Prva grupa iměla ligvistične pytanja s odgovorami na bazě izkušenosti, inteligencije i logiky. Vtora grupa byla naměrena na kulturu jezyka i lične mněnje o novoslovjanskom jezyku. Rezultaty sut mnogo pozitivne i oběčajuče.

ključne slova anketa na jezyk, medžuslovjanski, novoslovjanski, Bulgari

Ćapalija, A. Položaj i mogućnosti novoslavenskog jezika u budućnosti (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Text govori o faktorah jezykov, rodnyh i tuzyh, i jihnom vplyvu na socijalny obraz, popularnu kulturu i obče razvitje společenstva. Dalje govori o možnoj koristi novoslovjanskogo jezyka v ramkah EU kako pomočny političsko neutralny slovjansky jezyk, i zato jest prigodny do lučšego prěkladanja služebnyh dokumentov. Govori o priměru engliskogo v Hrvatskě, i kako alternativu prědkladaje iz različnih razumov novoslovjansky zonalny jezyk.

ključne slova novoslavjansky jezyk

Heršak, E., Vinšćak, M. Jezični čimbanici ključni su za razvitak društva i pojedinca (abstrakt bez teksta) in: Slovanská unie, 2017, 2(1), page 60. ISSN 2464-756X (print), ISSN 2464-7578 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

abstrakt Vovedenje vyjasnjaje iztočniky i postupno razvitje do modernyh jezykov. Nazyvaje faktory, ktore činili dnešnu različnost. Text govori o konceptu lingua franca vměsto anglijskogo jezyka v světu globalizacije. Akcentuje se važnost jezyčnogo trojlista = razvitje znanja trěh jezykov iz trěh najbolših jezyčnyh grup v Europě. Prezentuje se koristnost novoslovjanskogo zonalnogo konstruovanogo jezyka kako vezny članok slovjanskyh narodov, ktory umožlivuje razměnu idej i informacij, i ne propaguje jednoznanje dominantnogo anglijskogo jezyka.

ključne slova novoslovjansky, jezyčny trojlist, lingua franca, globalizacija

medžuslovjansky zonalny skonstruovany jezyk - interslavic zonal constructed language

Zonalne konstruovane jezyky sut jezyky dělane do umožnjenja komunikacije medžu govornikami iz někakoj grupy sobě blizkyh narodnyh jezykov. Oni sut podgrupoju medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ktore ne sut prioritetno prěznačene služiti kako jezyky do vsego světa, ale toliko do někakoj lingvistično ili geografično limitovanoj oblasti. Množinstvo v tutoj kategoriji sut pomočne medžuslovjanske jezyky, ale prvy taky zonalny jezyk pravděpodobno byl staroindijsky sanskrt. Najstarši znajemy priměr vseslovjanskogo jezyka jest Ruski jezik od hrvatskogo duhovnika Juraja Križanića (1618 - 1683), ale prvy literarny slověnsky jezyk dělany od svetyh Cirila i Methodija v 9-om stolětju takože imaje črty zonalnogo konstruovanogo jezyka. V sumě v tečenju od 17-ogo do 21-ogo stolětja bylo izrabotano vyše od 50 takyh pomočnyh slovjanskyh jezykov. Zonalne konstruovane jezyky voobče imajut veliku prědnost v tom, že jim ljudi iz danoj grupy razumějut bez velikogo učenja. Dokazom tutogo tvrdženja, medžu mnogo drugymi, jest text na tutyh webovyh stranicah, ktore sut pisane v medžuslovjanskom zonalnom jezyku.

Zonal constructed languages are made to facilitate communication between speakers of a particular group of closely related national languages. They are a subgroup of the international auxiliary languages, but they are not preferably intended to serve for the whole world, but merely for some limited linguistic or geographic area only. Most numerous within this category by far are auxiliary inter-Slavic languages, but the first zonal conlang probably was the old-indian Sanskrit. The oldest known example is Ruski jezik by the Croatian priest Juraj Križanić (1618 - 1683), but the first literary Slavic language named Old (Church) Slavonic made by Saints Cyril and Methodius from Salonica in the 9th century also has features of a zonal constructed language. In total during 16th to 21st century, it was developed more than 50 such auxiliary Slavic languages. Zonal constructed languages, in general, have a great advantage, because people of an appropriate group understand them without the large learning. Proof of this claim, among many other things, is the content of these webpages, which are written in Interslavic zonal language.

Medžuslovjansky jest jezyk, ktory Slovjani iz raznyh narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slovjanske jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imalo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slovjanskom jezyku. Črěz věky, Slovjani sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostyh, improvizovanyh narěčij. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slovjanskyh jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugyh k tvorjenju generičnogo slovjanskogo medžujezyka, razumivogo vsim Slovjanam. Srěd njih jest slavny staro(crkovno)slovjansky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnoge druge projekty, publikovane od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžu­slovjanski», «novo­slověnski», «obče­slovjanski» ili prosto «slovjanski», vse osnovane na tyhže samyh prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnymi.

Interslavic is a language used by Slavs of different nations for communication among themselves. This is made possible by the fact that the Slavic languages are a relatively coherent family: knowing one of them is usually sufficient to get a rough idea of what a text in any other Slavic language is about. Throughout the centuries, Slavs have learned to talk to their neighbours by means of simple, improvised language forms. Simultaneously, the similarity of the Slavic languages has inspired linguists and others to create a generic Slavic language that would be under­standable for all Slavs alike. This includes the famous Old (Church) Slavonic language from the 9th century, as well as many other projects, published from the 16th century onwards under names like "Pan-Slavic", "Interslavic", "New Slavic", "Common Slavic" or simply "Slavic", all based on the same assumptions and therefore nearly identical.

Medžuslovjansky jezyk byl stvorjeny od avtorov Vojtěcha Merunky i Jana van Steenbergena na osnově dvoh starših projektov Slovianski iz 2006 g. i Novoslověnsky iz 2009 g. Medžuslovjansky jezyk jest na samoj srědině živyh slovjanskyh jezykov, ktoroj vsi Slovjani razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i mogut koristiti poslě minimalnogo učenja.

The Interslavic language has been created by two authors Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen on the basis of older projects: Slovianski from 2006 and Neoslavonic from 2009. The Interslavic language is at the very centre of the modern Slavic languages which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only.