o časopisu - about the journal - pri la revuo

SLOVJANI.info jest profesionalny časopis naměrjeny do pytanj slovjanskyh narodov v širšem socio-kulturnom kontekstu sejčasnogo vrěmene. Časopis poddrživaje prinos slovjanskoj nauky i kultury do razvitja modernoj civilizaciji. Časopis SLOVJANI.info jest medžunarodnym naslědnikom časopisa SLOVANSKÁ UNIE iz lět 2016-2017. Časopis imaje silny proces prěgledanja prislanyh člankov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimi slovjanskymi jezykami, abo esperantom, interlingvoju, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami. Ale vsaky članok najmenje trěbuje iměti na svojem početku rezjume i ključne slova v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.

SLOVJANI.info (in English: the SLAVS) is an expert journal focusing on issues of Slavic peoples in the wider sociocultural context of current times. The journal supports the contribution of Slavic science and culture to the development of modern civilization. The journal SLOVJANI.info is an international successor of the journal SLOVANSKÁ UNIE from the years 2016–2017. Submitted articles for the journal are subjected to a profound review process by experts from the editorial board and must be written in Interslavic or any other Slavic language, Esperanto, Interlingua, English, German, Spanish, French, or Italian, but every article must at least have a summary and keywords in the Interslavic constructed language and English.

SLOVJANI.info (in Esperanto: la SLAVOJ) estas profesia revuo specialiĝinta pri aferoj de la slavaj popoloj en larĝa socio-kultura kunteksto de nuntempo. La revuo subtenas la kontribuon de slava scienco kaj kulturo al la evoluo de moderna civilizacio. La revuo SLOVJANI.info estas internacia posteulo de la revuo SLOVANSKÁ UNIE el la jaroj 2016-2017. La redakciaj fakuloj de la revuo prizorgas detalan revizion de senditaj artikoloj kaj publikigas originalajn tekstojn verkitajn en interslava farita lingvo aŭ en ĉiuj slavaj lingvoj, en Esperanto, Interlingvo, Angla, Germana, Hispana, Franca aŭ Itala, sed ĉiu artikolo devas komence enhavi resumon kaj ŝlosilvortojn en la interslava farita kaj angla lingvon.

SLOVJANI.info јест професионалны часопис намєрьены до пытань словјанскых народов в ширшем социо-културном контексту сејчасного врємене. Часопис поддрживаје принос словјанској наукы и културы до развитја модерној цивилизацији. Часопис SLOVJANI.info јест меджународным наслєдником часописа SLOVANSKÁ UNIE из лєт 2016-2017. Часопис имаје силны процес прєгледанја присланых чланков од експертов из редакције и публикује оригиналне тексты писане меджусловјанскы или всими словјанскыми језыками, есперантом, або интерлингвоју, англијскым, немечскым, хишпанскым, французскым, или италијанскым језыками. Але всакы чланок најменье трєбује имєти на својем почетку резјуме и кльучне слова в меджусловјанском и англијском језыках.

Časopis SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija v Čehiji (češsky: Slovanská unie z.s.). Odtiskuje Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Časopis imaje dvě izdanja v godu, i jegovo izdateljstvo jest v Pragě. Distribuciju organizuje družstvo Slovjanska unija v Čehiji, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakt na redakciju: redakcija@slovjani.info. Registracija Ministerstva kultury Češskoj republiky jest MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

The journal SLOVJANI.info is published by the Slavic Union in the Czech Republic (in Czech: Slovanská unie z.s.). Print version is made by Tribun EU Ltd., Cejl 892/32, Brno 602 00. The journal has two issues per year and is published in Prague. Distribution is organized by the Slavic Union, EACEA PIC 923 564 549, Czech company ID is 481 33 396, http://slovane.org. Contact to the editorial board: redakcija@slovjani.info. Registration code of the Czech Ministry of Culture is MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

La revuon SLOVJANI.info eldonas Slava Unio en Ĉeĥio (ĉeĥe: Slovanská unie z.s.). Presigas Tribun EU KlR., Cejl 892/32, Brno 602 00. La revuo havas du eldonojn jare kaj ĝia redakcio estas en Prago. La distribuon organizas Slava Unio en Ĉeĥio, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakto al la redakcio estas redakcija@slovjani.info. La registra kodo de la Ĉeĥa Kulturministerio estas MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Часопис SLOVJANI.info издаваје Словјанска унија в Чехији (češsky: Slovanská unie z.s.). Одтискује Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Часопис имаје две изданја в году, и јегово издательство јест в Праге. Дистрибуцију организује дружство Словјанска унија в Чехији, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Контакт на редакцију: redakcija@slovjani.info. Регистрација Министерства културы Чешској републикы јест MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL. Webove stranice SLOVJANI.info sut regularno archivovane v Narodnoj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu, razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzor češskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh i dostupnyh generacijam potomkov. Zapis jest priklučeny do katalogov Narodnoj biblioteky i Češskoj narodnoj bibliografije.

The journal SLOVJANI.info is included in the CEEOL database. The website of SLOVJANI.info is regularly archived by the National Library of the Czech Republic for its cultural, educational, scientific, research or other values with the aim of documenting an authentic sample of the Czech web. It belongs to a collection of Czech websites to be preserved by the National Library and made available for posterity. Its record is included in the Czech National Bibliography and the National Library catalogue.

La revuo estas inkluzivita en la databazo CEEOL. La retejo de SLOVJANI.info estas regule arkivita de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko por ĝia kultura, eduka, scienca, esplorabila kaj alia valoroj kun la celo de dokumentado de aŭtentika specimeno de la ĉeĥaj retejoj. Ĝi apartenas al kolekto de ĉeĥaj retejoj estanta konservita de la Nacia Biblioteko kaj disponebla por posteuloj. Ĝia rekordo estas inkluzivita en la Ĉeĥa Nacia Bibliografio kaj la katalogo de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko.

Часопис SLOVJANI.info јест вкльучен до датабазы CEEOL. Вебове странице SLOVJANI.info сут регуларно арxивоване в Народној библиотеке Чешској републикы за јихну културну, образовательну, научну, разследовательску, и друге ценности с цельу документовати репрезентујучи взор чешского интернета. Странице належи до колекције чешскых сајтов арxивованых и доступных генерацијам потомков. Запис јест приклучены до каталогов Народној библиотекы и Чешској народној библиографије.

poslědno izdanje - actual edition - freŝa eldono

2019 (2)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Slovo redaktora (in English: Editor's foreword) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 1-4. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj tekst piše o prazdniku 30 lět od razvaljenja komunizma, novom šablonu časopisa, različnyh novostij, i takože o pytanjah i problemah našego medžuslovjanskogo pravo- pisanja.

ključne slova: 30 lět od razvaljenja komunizma; novy šablon časopisa SLOVJANI.info; novosti; medžuslovjansko pravopisanje

summary: This text refers to the 30th anniversary of the fall of communism; also about the new template of our journal; as well as questions and issues related to our Interslavic orthography (spelling).

keywords: 30th anniversary of the fall of communism; SLOVJANI.info new journal template; news; Interslavic orthography (spelling)

Šabalin, D. Aplikacija «Medžuslovjansky slovnik» (in English: The application “Interslavic Dictionary”) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 5-8. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Aplikacija «Medžuslovjansky slovnik» je sozdana v oktobru 2019 roka medžunarodnoju družinoju dobrovoljnyh programistov i prěvoditeljev. Slovnik pozvaljaje dělati prěvody medžuslovjanskyh slov na večinstvo slovjanskyh jezykov i obratno, a takože avtomatično generuje gramatične formy dlja vsakogo slova. Programa je adaptovana dlja koriščenja kako na kompjuterah, tako i na mobilnyh telefonah, imaje vysoku bystrost i funkcionuje daže bez svezi s internetom. Rabota nad projektom se prodolžaje.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; slovnik; slovosbor; gramatika; časovanje; sklonjenje; izrabotyvanje softvera; medžunarodna surabota

summary: The application “Interslavic Dictionary” was created in October 2019 by an international team of volunteer programmers and translators. The dictionary translates words between Interslavic and most of Slavic languages, and also automatically generates grammatical forms of the selected word. The application is adapted for use on computers and mobile phones, has high speed and works even when the Internet connection is lost. Work on the project continues.

keywords: interslavic language; dictionary; vocabulary; grammar; conjugation; declension; software development; international cooperation

Lazarev, A. Socioligvistične aspekty slovjanskogo jezykoznanja (in English: Sociolinguistic aspects of Slavic linguistics) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 9-20. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Diskusija o sodrženju termina staro(crkveno)slovjanksy jezyk i o jegovom městu v ob- čej sisteme jezykov ide uže ne jedno stolětje, ale ju ne možno obvažati zakončenoju. V 20-om stolětju razvitje humanitarnogo diskurza bylo v mnogom oprěděljeno světsko- ateističnym paradigmatom, ktoro imělo jasny vplyv na formovanje lingvističnoj občej tradicije i v podrobnosti takože funkcionalnoj lingvističnoj tipologije. Tutoj tekst obra- čaje vnimanje na tutoj jestvujuči problem dnešnoj slovjanskoj lingvistiky.

ključne slova: staro(crkovno)slovjansky jezyk; liturgične jezyky; slovjanska lingvis- tika; sociolingvistična tipologija; sociolingvističny relativizm

summary: The discussion about the content of the concept Old (Church) Slavonic and its place in the general system of languages has been going on for more than one century and can hardly be considered complete. In the 20th century, the development of humanitarian discourse was largely determined by the secular-scientific atheistic paradigm, which had a palpable influence on the formation of the linguistic tradition in general and functional linguistic typology in particular. The focus of this article is on the sociolin- guistic aspects of this essential problem of Slavic linguistics.

keywords: Old (Church) Slavonic; liturgical languages; Slavic linguistics sociolinguis- tic typology; sociolinguistic relativism

Bondarenko, N. Cěnnost moskovskyh i peterburskyh salonov iz prvoj tretjiny XIX-ogo stolětja do razvitja medžukulturnyh vezov (in English: The value of Moscow and St. Petersburg salons of the first third of the XIX century in the development of intercultural contacts) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 21-26. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

summary: Russian salons in the first third of the 19th century presented a once-off experience in historical and cultural life of Russia. Conversations and discussions on central matters of policy, economics and culture – all this was at issue of the Russian society’s culturation.

keywords: salons; Russian elite of the first third of the 19th century; intercultural re- lations

Bondarenko, N. Russija i Čehija - strěčenja literatur i kultur v Institutu slovjanověděnja Russkoj akademije nauk (in English: Russia and Czechia - meetings of literature and cultures at the Institute of Slavic Studies of the Russian Academy of Sciences) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 26-27. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Kratky report o konferenciji 12-ogo i 13-ogo novembra 2019 v Moskvě.

ključne slova: konferencija; literatura; kultura; Russija; Čehija

summary: A short report from the conference 12th and 13th november 2019 in Moscow.

keywords: conference; literature; cultura; Russia; Czechia

Lisjak, A. Kto sųt Slovjani v češskyh lětopisah srědnogo věka? (in English: Who are the Slavs in Czech medieval chronicles?) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 28-36. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članòk zanimaje sę izslědovańjem (vse)slovjanskoj identičnosti među Čehami v vrěmenah srědnjego věka. Članòk odgovarjaje na pytańje o tom, kako sut na slovjansky identitet ględali pisatelji lětopisov v Čehiji v srědnjem věku. V članku ne vhođų gluboko v analizų vsih lětopisov, no usrědotòčujų sę na poslědnjem iz njih, na tako nazyvajemom Lětopisu Pulkavy, ktory davaje najcělějši obraz slovjanskogo identiteta v češskom srědnjem věku.

ključne slova: slovjansky identitet; Čehi; Lětopis Přibika Pulkavy; Slovjani; srědny věk

summary: The article deals with the existence of (common) Slavic identity among the Czechs during the Middle Ages. The article answers the question of how the writers of chronicles in the Czech lands in the Middle Ages viewed Slavic identity and themselves. In this article, I do not go into a deep analysis of all the chronicles, but focus on the last among them, the so-called Chronicle of Pulkava, which gives the most complete picture of Slavic identity in the Czech Middle Ages.

keywords: Slavic identity; Czechs; Chronicle of Pulkava; Slavs; Middle Ages

Gasparyan, R. Alfabetne vojny Slovjanov (vtora čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (second part)) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 37-51. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovjanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. Vo vtoroj česti kratko razkryvajemo kyrillicu i latinicu i eksperimenty s latiniceju.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

summary: This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In second part there are brief reviews of Cyrillic and Latin scripts and review of the experiments with Latin script.

keywords: alphabetic wars, Glagolitic, Cyrillic, Latin, alphabetic experiments

Gasparyan, R. Alfabetne vojny Slovjanov (tretja čest teksta) (in English: Alphabetic Wars of Slavs (third part)) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 52-59. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Členok v kratkosti razkryvaje vse sučne slovjanske pismenosti iz točky zrěnja alfabetnyh vojn, ktore hotěli do vseslovjanskogo koriščenja utvrditi toliko jednu pismenost nad vse druge. Jest pokazano, že razděljenje slovjanskogo světa na zapad i vazhod počelo netoliko tute vojny, ale i volju jih poraziti, kogda puti rěšenja byli takože različne od svojego města. V tretjej česti kratko razkryvajemo bosančicu i arebicu i prědbežne rezultaty alfabetnyh vojn.

ključne slova: alfabetne vojny; glagoljica; kyrillica; latinica; alfabetne eksperimenty

summary: This article is an attempt to review briefly all existing Slavic alphabets from the point of view of alphabetical wars, which are attempts to establish only one alphabet for widespread use, excluding or suppressing all others. It is shown that the separation of the Slavic world into the East and the West, however, gave start not only to the alphabetical wars, but also to attempts to overcome them, and the approach differed depending on in which part of the Slavic world these attempts were made. In third part there are brief reviews of Bosančica and Arebica scripts and review of the preliminary results of alphabetic wars.

keywords: alphabetic wars; Glagolitic; Cyrillic; Latin; alphabetic experiments

Azbukina, E. Vplyv pedagoga na razvitje dnešnogo dětka - mit ili realnost? (in English: The influence of the teacher on the development of the modern child: myth or reality?) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 60-61. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Text članka govori o paměti na rabotu odličnogo russkogo naučnika L. S. Vygotskogo, sotvorca modernoj dětskoj psihologiji i dětskogo obrazovanja.

ključne slova: psihologija; obrazovanje; L. S. Vygotskij

summary: The article recalls the work of the outstanding Russian scientist L. S. Vygotsky, co-creator of modern children's psychology and children's education.

keywords: psychology; education; L. S. Vygotsky

Kolesina, E. Črězkulturna gramotnost učitelja v dnešoj oblasti obrazovanja (in English: Cross-cultural literacy for teachers in additional professional education) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 62-67. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Razslědovanje članka davaje několiko definicij od koncepta «črězkulturno» i jihne pozicije v multikultornom učenji, specifičnosti raboty modernogo učitelja, postanovuje pedagogične uslovja, i obezpečuje formovanje črězkulturnoj gramotnosti i uslovjah doplnjučego profesionalnogo obrazovanja.

ključne slova: črězkulturna gramotnost; mnogokulturno obrazovanje; medžukulturny dialog; funkcijonalny model črězkulturnoj gramotnosti učitelja; dopolnjuče profesionalno obrazovanje.

summary: The research gives some definitions of the concept of "cross-cultural literacy" and its place in multicultural education, specifics of the work of a modern teacher, determines the pedagogical conditions that ensure the formation of cross-cultural literacy in conditions of additional vocational education.

keywords: cross-cultural literacy; multicultural education; intercultural dialogue; functional model of cross-cultural literacy of teachers; additional professional education

Dokoupil. M. Slovjanska Lužica i Lužičani (in English: Slavic Lusatia and Lusatians) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 68-72. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Tutoj članok piše o historiji i dnešnom vrěmeni Lužice, krajině od mnogyh prošlyh lět naležečej slovjanskym lužičanam i dnes vkluječoj do svezovyh krajin Němcije.

ključne slova: slovjanska Lužica; Lužičani; lužičski srbi; lužicky jezyk; Němcija

summary: This article deals with the history and present of the entire Lusatia, a territory belon- ging to the Slavic Lusatian since log time ago and now incorporated into the Union Lands of Germany.

keywords: Slavic Lusatia; Lusatians (Wends); Lusatian Serbs; Lusatian; Germany

redakcija Poučenje avtoram (in English: Instructions for authors) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), pages 73-74. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Časopis «Slovjani.info» publikuje originalne teksty pisane vsimi slovjanskymi jezykami ili Esperantom, Interlingvoj, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami v formatu DOCX poslě jihnoj anonymnoj recenzije neodvisnymi expertami. Vsekaky tekst trěbuje iměti nazvanje, abstrakt, i 3-7 ključnyh slov pisanyh latinicoju kurzivnym stylom Noto Serif 12pt v anglijskom i medžuslovjanskom jezykah. Trěbujemo 300-600 znakov abstrakta vključajuč prazdnе znaky.

ključne slova: proces recenzije; avtori člankov; stil i struktura teksta

summary: English summary (e.g. title, abstract, and keywords) must be written at the end of each article in this style Noto serif 14pt italic. This is an article example in English.

keywords: review process; authors; text format

Radičević, G. Haiku (in English: Haiku) in: Slovjani.info, 2019, 4(2), page 75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from [http://slovjani.info].

rezjume: Medžuslovjanska poezija v japonskom stilu Haiku.

ključne slova: Haiku

summary: Interslavic poetry in the Japan style Haiku.

keywords: Haiku

medžuslovjansky zonalny skonstruovany jezyk - interslavic zonal constructed language

Zonalne konstruovane jezyky sut jezyky dělane do umožnjenja komunikacije medžu govornikami iz někakoj grupy sobě blizkyh narodnyh jezykov. Oni sut podgrupoju medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ktore ne sut prioritetno prěznačene služiti kako jezyky do vsego světa, ale toliko do někakoj lingvistično ili geografično limitovanoj oblasti. Množinstvo v tutoj kategoriji sut pomočne medžuslovjanske jezyky, ale prvy taky zonalny jezyk pravděpodobno byl staroindijsky sanskrt. Najstarši znajemy priměr vseslovjanskogo jezyka jest Ruski jezik od hrvatskogo duhovnika Juraja Križanića (1618 - 1683), ale prvy literarny slověnsky jezyk dělany od svetyh Cirila i Methodija v 9-om stolětju takože imaje črty zonalnogo konstruovanogo jezyka. V sumě v tečenju od 17-ogo do 21-ogo stolětja bylo izrabotano vyše od 50 takyh pomočnyh slovjanskyh jezykov. Zonalne konstruovane jezyky voobče imajut veliku prědnost v tom, že jim ljudi iz danoj grupy razumějut bez velikogo učenja. Dokazom tutogo tvrdženja, medžu mnogo drugymi, jest text na tutyh webovyh stranicah, ktore sut pisane v medžuslovjanskom zonalnom jezyku. Medžuslovjansky jezyk byl stvorjeny od avtorov Vojtěcha Merunky i Jana van Steenbergena na osnově dvoh starših projektov Slovianski iz 2006 g. i Novoslověnsky iz 2009 g. Medžuslovjansky jezyk jest na samoj srědině živyh slovjanskyh jezykov, ktoroj vsi Slovjani razumějut bez prědhodnogo učenja i mogut koristiti poslě minimalnogo učenja.

Tu kliknite za vyše informacij o medžuslovjanskom jezyku - Click here for more info about the interslavic language

Zonal constructed languages are made to facilitate communication between speakers of a particular group of closely related national languages. They are a subgroup of the international auxiliary languages, but they are not preferably intended to serve for the whole world, but merely for some limited linguistic or geographic area only. Most numerous within this category by far are auxiliary inter-Slavic languages, but the first zonal conlang probably was the old-indian Sanskrit. The oldest known example is Ruski jezik by the Croatian priest Juraj Križanić (1618 - 1683), but the first literary Slavic language named Old (Church) Slavonic made by Saints Cyril and Methodius from Salonica in the 9th century also has features of a zonal constructed language. In total during 16th to 21st century, it was developed more than 50 such auxiliary Slavic languages. Zonal constructed languages, in general, have a great advantage, because people of an appropriate group understand them without the large learning. Proof of this claim, among many other things, is the content of these webpages, which are written in Interslavic zonal language. The Interslavic language has been created by two authors Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen on the basis of older projects: Slovianski from 2006 and Neoslavonic from 2009. The Interslavic language is at the very centre of the modern Slavic languages which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only.

 
Interslavic Facebook Group - Medžuslovjanska Fejsbukova Grupa - Меджусловјанска Фејсбукова Група
Public group · 8,676 members
Join Facebook Group - Pristupiti do Fejsbukovoj Grupy - Приступити до Фејсбуковој Групы