o časopisu - about the journal - pri la revuo

SLOVJANI.info jest profesionalny časopis naměreny do pytanj slovjanskyh narodov v širšem socio-kulturnom kontekstu sejčasnogo vrěmene. Časopis poddrživaje prinos slovjanskoj nauky i kultury do razvitja modernoj civilizaciji. Časopis SLOVJANI.info jest medžunarodnym naslědnikom časopisa SLOVANSKÁ UNIE iz lět 2016-2017. Časopis imaje silny proces prěgledanja prislanyh člankov od ekspertov iz redakcije i publikuje originalne teksty pisane medžuslovjansky ili vsimi slovjanskymi jezykami, Esperantom, anglijskym, němečskym, hišpanskym, francuzskym, ili italijanskym jezykami, ale vsaky članok najmenje trěbuje iměti na svojem početku abstrakt i ključne slova v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.

SLOVJANI.info (in English: the SLAVS) is an expert journal focusing on issues of Slavic peoples in the wider sociocultural context of current times. The journal supports the contribution of Slavic science and culture to the development of modern civilization. The journal SLOVJANI.info is an international successor of the journal SLOVANSKÁ UNIE from the years 2016–2017. Submitted articles for the journal are subjected to a profound review process by experts from the editorial board and must be written in Interslavic or any other Slavic language, Esperanto, English, German, Spanish, French, or Italian, but every article must at least have an abstract and keywords in the Interslavic constructed language and English.

SLOVJANI.info (in Esperanto: la SLAVOJ) estas profesia revuo specialiĝinta pri aferoj de la slavaj popoloj en larĝa socio-kultura kunteksto de nuntempo. La revuo subtenas la kontribuon de slava scienco kaj kulturo al la evoluo de moderna civilizacio. La revuo SLOVJANI.info estas internacia posteulo de la revuo SLOVANSKÁ UNIE el la jaroj 2016-2017. La redakciaj fakuloj de la revuo prizorgas detalan revizion de senditaj artikoloj kaj publikigas originalajn tekstojn verkitajn en interslava farita lingvo aŭ en ĉiuj slavaj lingvoj, en Esperanto, Angla, Germana, Hispana, Franca aŭ Itala, sed ĉiu artikolo devas komence enhavi resumon kaj ŝlosilvortojn en la interslava farita kaj angla lingvon.

SLOVJANI.info јест професионалны часопис намерены до пытань словянскых народов в ширшем социо-културном контексту сејчасного времене. Часопис поддрживаје принос словянской наукы и културы до развитя модерной цивилизацији. Часопис SLOVJANI.info јест меджународным наследником часописа SLOVANSKÁ UNIE из лет 2016-2017. Часопис имаје силны процес прегледаня присланых чланков од експертов из редакције и публикује оригиналне тексты писане меджусловянскы или всими словянскыми језыками, Есперантом, англијскым, немечскым, хишпанскым, французскым, или италиянскым језыками, але всакы чланок најменье требује имети на својем почетку абстракт и ключне слова в меджусловянском и англијском језыках.

Časopis SLOVJANI.info izdavaje Slovjanska unija v Čehiji (češsky: Slovanská unie z.s.). Odtiskuje Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Časopis imaje dvě izdanja v godu, i jegovo izdateljstvo jest v Pragě. Distribuciju organizuje družstvo Slovjanska unija v Čehiji, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakt na redakciju: redakcija@slovjani.info. Registracija Ministerstva kultury Češskoj republiky jest MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

The journal SLOVJANI.info is published by the Slavic Union in the Czech Republic (in Czech: Slovanská unie z.s.). Print version is made by Tribun EU Ltd., Cejl 892/32, Brno 602 00. The journal has two issues per year and is published in Prague. Distribution is organized by the Slavic Union, EACEA PIC 923 564 549, Czech company ID is 481 33 396, http://slovane.org. Contact to the editorial board: redakcija@slovjani.info. Registration code of the Czech Ministry of Culture is MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

La revuon SLOVJANI.info eldonas Slava Unio en Ĉeĥio (ĉeĥe: Slovanská unie z.s.). Presigas Tribun EU KlR., Cejl 892/32, Brno 602 00. La revuo havas du eldonojn jare kaj ĝia redakcio estas en Prago. La distribuon organizas Slava Unio en Ĉeĥio, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Kontakto al la redakcio estas redakcija@slovjani.info. La registra kodo de la Ĉeĥa Kulturministerio estas MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Часопис SLOVJANI.info издаваје Словянска уния в Чехији (češsky: Slovanská unie z.s.). Одтискује Tribun EU s.r.o., Cejl 892/32, Brno 602 00. Часопис имаје две изданя в году, и јегово издательство јест в Праге. Дистрибуцию организује дружство Словянска уния в Чехији, EACEA PIC 923 564 549, Nr. (IČ) 481 33 396, http://slovane.org. Контакт на редакцию: redakcija@slovjani.info. Регистрация Министерства културы Чешској републикы јест MK CR E 22525. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line).

Časopis SLOVJANI.info jest vključen do databazy CEEOL. Webove stranice SLOVJANI.info sut regularno archivovane v Narodnoj bibliotekě Češskoj republiky za jihnu kulturnu, obrazovateljnu, naučnu, razslědovateljsku, i druge cennosti s cělju dokumentovati reprezentujuči vzor češskogo interneta. Stranice naleži do kolekcije češskyh sajtov archivovanyh i dostupnyh generacijam potomkov. Zapis jest priklučeny do katalogov Narodnoj biblioteky i Češskoj narodnoj bibliografije.

The journal SLOVJANI.info is included in the CEEOL database. The website of SLOVJANI.info is regularly archived by the National Library of the Czech Republic for its cultural, educational, scientific, research or other values with the aim of documenting an authentic sample of the Czech web. It belongs to a collection of Czech websites to be preserved by the National Library and made available for posterity. Its record is included in the Czech National Bibliography and the National Library catalogue.

La revuo estas inkluzivita en la databazo CEEOL. La retejo de SLOVJANI.info estas regule arkivita de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko por ĝia kultura, eduka, scienca, esplorabila kaj alia valoroj kun la celo de dokumentado de aŭtentika specimeno de la ĉeĥaj retejoj. Ĝi apartenas al kolekto de ĉeĥaj retejoj estanta konservita de la Nacia Biblioteko kaj disponebla por posteuloj. Ĝia rekordo estas inkluzivita en la Ĉeĥa Nacia Bibliografio kaj la katalogo de la Nacia Biblioteko de la Ĉeĥa Respubliko.

Часопис SLOVJANI.info јест включен до датабазы CEEOL. Вебове странице SLOVJANI.info сут регуларно арxивоване в Народној библиотеке Чешској републикы за јихну културну, образовательну, научну, разследовательску, и друге ценности с целю документовати репрезентуючи взор чешского интернета. Странице належи до колекције чешскых сајтов арxивованых и доступных генерациям потомков. Запис јест приклучены до каталогов Народној библиотекы и Чешској народној библиографије.

poslědno izdanje - actual edition - freŝa eldono

2018 (1)


HTML format
PDF format

Merunka, V. Program konferencije CISLa 2018 (in English: CISLa 2018 - conference programme) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 1-5. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) jest vtoro medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Prvo zasědanje byla mnogo uspěšna konferencija CISLa 2017. Konferencija CISLa 2018 jest neoddělimoju častju medžunarodnogo festivala Dni slovjanskoj kultury, v godině 2018 posvečenoj srbskoj i lužičskoj kulturam.

ključne slova: CISLa 2018

CISLa 2018 (Conference on InterSlavic Language 2018) is the second international meeting of people who have been collaborating on the Internet for many years. The first session was a very successful CISLa conference 2017. CISLa 2018 is an integral part of the International Festival of the Days of Slavic Culture, in 2018 devoted to the Serbian and Lusatian cultures.

keywords: CISLa 2018

redakcija Na východ Časopis Na vzhod (Navýchod) - črěz poznanje do porazuměnja (in English: Journal Navýchod (to the East) - through knowledge to understanding) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 6. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Vzhodnoevropsky klub jest družstvo studentov Filosofičskogo fakulteta Univerziteta Karlova i drugyh ljudij interesujučih se do oblasti vzhodnoj Evropy. Jegov cilj jest tvoriti prostor za studijum vzhodnoj Evropy i otvorjeny obměn nazrěnj medžu ljudimi različnogo mněnja, cennostij i perspektiv.

ključne slova: časopis Navýchod (Na vzhod)

East European Club is an association of students of the Faculty of Philosophy of the Charles University and other people involved in the area of Eastern Europe. Its primary objective is to create space for the study of Eastern Europe and open exchange of views among the people of diverse minds, values and perspectives.

keywords: journal Navýchod (to the East)

Negrišorac, I. Vuk kako naš sovrěmenik: vplyv Vuka Stefanovića Karadžića i Matice srbskoj na subjekty historije srbskoj kultury (in English: Vuk as our contemporary person: Vuk Stefanović Karadžić and Matica srpska on subjects of history of Serbian culture) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 7-17. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok prědstavuje osobnost Vuka Stefanovića Karadžića i jegov vplyv na osnovanje najstaršego dodnes rabotajučego slovjanskogo naučno-kulturnogo družstva Matica srbska. Takože se govori o jegovoj reformě srbskogo pravopisa i počatkah modernogo srbskogo jezyka i kniževnosti.

ključne slova: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; srbska kultura i historija

The article presents Vuk Stefanović Karadžić's personality and his influence to the foundation of the eldest still-working Slavic scientific and cultural institution Matica srpska. The article also speaks about his reform of the Serbian orthography and the origin of modern Serbian language and literature.

keywords: Vuk Stefanović Karadžić; Matica srbska; serbian culture and history

Weissová, N. Sveta Ljudmila 1100 lět: tradicija - narodne korenje - rodina - věra (in English: Saint Ludmila 1100 years: tradition - national roots - family - faith) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 18-19. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Projekt Sveta Ljudmila započel se lěta 2016 i jest zaščičen rovnoimennym družstvom. Jego cilj jest prazdnovanje 1100. godiščiny mučenickoj smrti svetoj Ljudmily, ktora bude lětom 2021. Cilj družstva jest slavjenje tutoj godiščiny. Dalje pomočju kulturnyh dějanj, izstavk, tvorjenjem audiovizualnyh ili drugyh umětničsky artefaktov, i takože ohranjenjem krajiny i pamětnikov. Smyslom projekta jest podkrěpiti narodny identitet sučasnoj občiny i tvoriti vyše cěnjene kulturnu i životnu okolinu za sučasnu generaciju. Veče informacij o projektu jest na webovyh stranicah www.svataludmila.cz ili na Fejsbuku (www.facebook.com/svataludmila1100let)

ključne slova: sveta Ljudmila Češska; godiščiny; narodni patroni

The Svatá Ludmila 1100-year project originated in 2016 and is sheltered by the association of the same name. Its goal is to celebrate the 1100th anniversary of Saint Ludmila's martyr's death in 2021. The aim of the association is therefore to honor the mentioned anniversary. Then, through cultural events, exhibitions, audiovisual or other art artefacts, as well as landscape and monument care. The project aims to strengthen respect for this important woman, to support the national identity of contemporary society and to create a more valuable cultural and environmental environment for present generation. More information about the project can be found at www.svataludmila.cz or on Facebook (www.facebook.com/svataludmila1100let)

keywords: Saint Ludmila of Bohemia; anniversaries; national patrons

Igbineweka, A. Swahili za vzhodnu Afriku - Guosa za zapadnu Afriku, ECOWAS (in English: Swahili for the East Africa - Guosa for the West Africa, ECOWAS) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 20-21. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tutoj članok govori o potrěbnosti razvitogo domorodnogo regijonalnogo zonalnogo jezyka Guosa za Nigeriju i Ekonomičnu občinu zapadnoafričskyh držav (ECOWAS) kako lěpšu alternativu od sejčasnyh kolonijalnyh jezykov. Jest dobro znajemo, že bolšina ljudij mysli v svojem materskom jezyku, i kogda oni govoret v drugyh jezykah bez identičnyh parametrov s jihnym etničskym povodom, potom se vyše zajmajut pravopisom i bezkonečnymi težkostjami jezyka vměsto sosrědotočenja do glavnogo smysla besědy.

ključne slova: jezyk Guosa; zapadna Afrika; ECOWAS

This paper discusses the need for an evolved indigenous regional zonal constructed language Guosa for Nigeria and the Economic Communities of the West African States (ECOWAS) as the better alternative to currently used colonial languages. It is a well-known fact that most people think in their mother tongue, and that when they speak in other languages of no identical parameters to their ethnicity they are engaged in transliteration and endless hurdles before the main issues at hand.

keywords: Guosa language; West Africa; ECOWAS

Bondarenko, N. Razvitje interesa do srbskoj kultury v Rossiji (in English: Development of interest in Serbian culture in Russia) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 22-24. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok prezentuje historiju vezov medžu Rossijeju i Srbijeju, i potom avtor govori o svojem projektu Srbija v srdcu mojem.

ključne slova: kulturne vezy; Srbija; Rossija; projekt Srbija v srdcu mojem

The article presents the history of cultural relations between Russia and Serbia and then the author talks about her own project of Srbija in my heart.

keywords: cultural relations; Serbia; Russia; the project of Serbia in my heart

Krajčík, L., Pavlík, M. Slovjanska ambasada mladeži (in English: Slavic Youth Embassy) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 25-35. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Tutoj projekt hoče dosegnuti sorabotu medžu slovjanskymi narodami. Pričin smysla takogo projekta jest v podobnyh tradicijah, kulturě i glavno v jezyku. Ciljova grupa tutogo projekta sut mladi ljudi, primarno studenti iz srědnyh škol i univer-zitetov neodvisno od jihnoj krajiny povoda ili nacionalnosti. Glavne punkty tutogo projekta i prědloženja sut protokol, diplomacija, kako postupati v občině i različnyh typah životnyh situacij. Jesmo prědlagali podobny projekt v Moskvě, Beogradu, Katowicah, Pragě i Berlinu.

ključne slova: diplomacija; kako se postupati v občině; protokol, slovjanska sorabota; slovjanska ambasada mladeži

With this project we want to achieve diplomatic cooperation between Slavic countries. The reason why we have chosen Slavic countries is that we have been raised in similar traditions, culture and mainly languages. Target group of this project are young people, primarily students from high schools and universities disregard their country of origin and nationality. The main points of this project and proposal are protocol, diplomacy, how to correctly behave in society and various types of life situations. We have already proposed similar project in Moscow, Belgrade, Katowice, Prague and Berlin.

keywords: diplomacy; how to behave in society; protocol; Slavic cooperation; Slavic Youth Embassy

Kocór, M. Gotovnost škol i učiteljev do realizacije medžuslovjanskogo jezyka i prve rezultaty badanja (in English: Readiness of schools and teachers to implement the Interslavic language initiative and preliminary research results) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 36-39. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok davaje informaciju o rastučem podporu medžuslovjanskogo jezyka i os-novnoj potrěbnosti jego promocije i implementacije do škol v različnyh slovjan-skyh krajinah. Počatečno razslědovanje i govotnost učiteljev priključiti předložen-je učenja medžuslovjanskogo jezyka je diskutovano iz slovjanskoj, pedagogičnoj, sociologičnoj i drugyh naučnyh pozicij. Možnost obměny razslědovajučih iniciativ v tutoj oblasti bude besědovana na vtoroj medžunarodnoj CISLa 2018 konferenciji i festivalu Dni slovjanskoj kultury od 31 maja do 3 juna 2018 v Čehiji.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; škola; učitelj; gotovnost vvedenja medžuslovjanskogo jezyka

The article presents information about the increasingly growing and gaining soci-al support of the Interslavic language and the substantive need to promote and implement it in schools in various Slavic countries. The initiated research on the readiness of teachers to include Interslavic's educational offer in schools is worth discussing Slavic, pedagogical, sociological and other scientific environments. An opportunity to exchange research initiatives in this area will be the 2nd CISLa 2018 conference and the Days of Slavic culture from 31 May to 3 June 2018 in the Czech Republic.

keywords: Interslavic language; school; teacher; readiness to implement Interslavic language

Heršak, E. Jezyk, kultura i historija (in English: Language, culture and globalization) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 40-51. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok govori o odnosah medžu jezykom i kulturoju, o vplyvu jezyka na razvoj kul-tury, pitanje o počatkah jezyka v dalekoj historiji, prěgled pojma "globalizacija" i razširjenje jezyčnyh vezov. Članok govori o hipoteze, že jezyk je činitelj do razvoja ljudkoj kultury. Kromě togo piše o ideji, že velika erupcija vulkana Toba na Su-matrě okolo 75.000 pr.Kr. donesla krizu, ktora napokon činila razvoj jezyka našego biologičnogo vida Homo Sapiens i jegovoj vyše kompleksnoj kultury. I pravděpodobno imaginacija i ne toliko logika byla ključnoju do togo razvoja. Članok takože prěgledaje tendenciju vezanja ljudskyh občin v světu, ktora dnes dostala nazvanje "globalizacija" s slědujučim popisanjem "medžunarodnoj komunikacije", prvo s vezom na termin "lingua franca" ("jezyk biznesa"). Na koncu članka jest vizija potrěbnosti respektovanja različnostij v světu, ktore sut povezane i s jezyčnymi dimenzijami.

ključne slova: jezyk; kultura; ljudska evolucija; globalizacija; světska komunikacija

The paper discusses the relationship between language and culture, the influence of language on cultural development, the question of emergence of language structure in the distant past, the concept of globalization and the extension of linguistic links. An idea is presented about the mass eruption of the volcano Toba on the island of Sumatra about 75,000 BC, since it may have brought about a crisis that finally had an influence on the develop of language and complex cultures in our species. Imagination probably, not only logic, was important in this development. Later in the article a description is given in regard to the tendency on combining human societies in the world, namely "globalisation", and then a summary follows in regard to "international communication", first with a comment on lingua franca (a "business language"). At the end of the article an opinion is mentioned, i.e. that respecting differences in the world is necessary, and that this is also connected to linguistic dimensions.

keywords: language; culture; human evolution; globalization; global communication

Steenbergen van, J. Umětne jezyky i ISO 639-3 (in English: Constructed languages and ISO 639-3) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 52-68. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

SIL International upravjaje medžunarodnym standardom ISO 639-3, v ktorom vsaky ljudsky jezyk imaje tribukvovy kod. Na spisu takože jest město dlja umětnyh jezykov, ale do časa postupanje s njimi bylo nedoslědno i te jezyky, ktore dnes sut na spisu, byli izbrane dost slučajno. Največši problem jest odsučstvo jasnyh, praktičnyh kriterijev, ktore sut prigodne dlja svojstv toj kategorije jezykov. Zato avtor prědlagaje četyri konkretne, měrime kriterije vključenja. V vtoroj česti članka avtor takože obgovarjaje možnosti priznanja koda medžuslovjanskomu jezyku.

ključne slova: ISO 639-3; SIL; umětne jezyky; medžuslovjansky

Although SIL explicitly states the intention to assign ISO 639-3 codes to constructed languages as well, the criteria it applies for inclusion are very unclear, and mostly pertaining to natural languages. The 21 constructed languages that currently have a code appear to have been selected rather haphazardly, and half of them do not even fulfil the criteria. Besides, there is little consistency in the arguments used for turning down change requests. Constructed languages have characteristics that require a specific approach, which until now SIL has been unable to provide. To cope with this problem, the author proposes four measurable criteria: completeness, literature, community and notability. Two additional factors, uniqueness and permanence, cannot really be used as criteria, but are still worth being taken into account. The second part of the article deals with Interslavic. Although Interslavic appears to fulfil both the criteria applied by SIL and the criteria proposed by the author, a request for a code has been turned down twice. The arguments used by the Registration Authority (that Interslavic is not one single language, that it does not have a well-developed or long history, that it is not sufficiently standardised, and that there is no substantial literature or user community) are refuted one by one.

keywords: ISO 639-3; SIL; constructed languages; Interslavic

Merunka, V. Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica (in English: Use of Interslavic in film Painted Bird) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 69-75. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Članok piše o koriščenji medžuslovanskogo jezyka v gotovjenom filmu Kolorovana ptica češskogo režisera Václava Marhoula po vzoru znajemoj rovnoimennoj knigy poljsko-američskogo pisatelja Jerzy Kosińskiego. Do filma bylo trěba sotvoriti fiktivne narod i krajinu reprezentujuče srědnu i vzhodnu Evropu, kdě v lětach 1939 - 1945 byla okupacija od fašističskoj Němcije i potom front Črvenoj Armije SSSR, zatože originalna povědka v knige naměreno ne jest točna avtorova avtobiografija, ale jest bližše do sintezy mnogyh različnyh ale sobě podobnyh životnyh izkušenostij, ktore se věrojatno dogodivali v vsih krajinah srědnoj i vzhodnoj Evropy togo vrěmene.

ključne slova: medžuslovjansky jezyk; film; Kolorovana ptica; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

The article describes the use of Interslavic in the upcoming film Painted Bird by Czech producer Vaclav Marhoul according to the same-name book by Polish-American writer Jerzy Kosinski. For this movie, it was necessary to create fictitious country and nation generally representing Central and Eastern Europe where, in 1939-1945, was the Nazi occupation and the front of the Red Army of the USSR. It is because the original story in the book is not an exact author's autobiography, but rather a synthesis of more similar life stories, which undoubtedly many times in different variants took place throughout Europe at that time.

keywords: Interslavic; movie; Painted Bird; Jerzy Kosiński; Václav Marhoul

Novokmet, R. Četvrto slovjansko proglašenje (in English: Fourth Slavic memorandum) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 76-81. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Četvrto proglašenje Slovjanskoj unie International za status Lužičskyh Srbov ne kako nacijonalna menšina ale kako samostojny narod.

ključne slova: Slavic union International; Lužičski Srbi; nacijonalna menšina; samostojny narod

Fourth memorandum of the Slavic union International about the status of Lusatian Serbs in Germany not as a national minority but as an independent nation.

keywords: Slavic union International; Lusatian Serbs; national minority; independent nation

Masár, R. Medžuslovjanska poezija (in English: Interslavic poetry) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), pages 82-83. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poet i tvorca prvoj češskoslovackoj filmovoj poezie Radovan Masár Vam prědstavuje odlomok iz gotovovanoj knigy s rabočim nazvanjem Panslav. Sbornik poezije v slovjanskom duhu bude sodržati poeziju v četyryh jezykah i bude obogačena ilustracijami v tradičnom obrazcu v netradičnoj formě. Objedinuje se v njej hudožstvo mnogyh slovjanskyh avtorov, i sojedinuje, kako napovědaje poema, bolše slovjanskyh narodov.

ključne slova: Radovan Masár; Slovjanska poezija; filmova poezija

Poet and inventor of the first Czechoslovak film poetry Radovan Masár presents you a snippet of the forthcoming book with the working name Panslav. The poetry collection in the Slavic spirit will contain poems in four languages and will be enriched to illustrate the traditional pattern in an no-traditional form. It combines the art of a number of Slavic artists and joins, as the poem suggests, several Slavic nations.

keywords: Radovan Masár; Slavic poetry; film poetry

Spáčil, D., Merunka, V. Medžuslovjansky Hajku kalendar (in English: Interslavic Haiku calendar) in: Slovjani.info, 2018, 3(1), page 84. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.

Poezija pisana medžuslovjansky.

ključne slova: poezija; medžuslovjansky jezyk

Poetry written in Interslavic.

keywords: poetry; Interslavic language

medžuslovjansky zonalny skonstruovany jezyk - interslavic zonal constructed language

Zonalne konstruovane jezyky sut jezyky dělane do umožnjenja komunikacije medžu govornikami iz někakoj grupy sobě blizkyh narodnyh jezykov. Oni sut podgrupoju medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ktore ne sut prioritetno prěznačene služiti kako jezyky do vsego světa, ale toliko do někakoj lingvistično ili geografično limitovanoj oblasti. Množinstvo v tutoj kategoriji sut pomočne medžuslovjanske jezyky, ale prvy taky zonalny jezyk pravděpodobno byl staroindijsky sanskrt. Najstarši znajemy priměr vseslovjanskogo jezyka jest Ruski jezik od hrvatskogo duhovnika Juraja Križanića (1618 - 1683), ale prvy literarny slověnsky jezyk dělany od svetyh Cirila i Methodija v 9-om stolětju takože imaje črty zonalnogo konstruovanogo jezyka. V sumě v tečenju od 17-ogo do 21-ogo stolětja bylo izrabotano vyše od 50 takyh pomočnyh slovjanskyh jezykov. Zonalne konstruovane jezyky voobče imajut veliku prědnost v tom, že jim ljudi iz danoj grupy razumějut bez velikogo učenja. Dokazom tutogo tvrdženja, medžu mnogo drugymi, jest text na tutyh webovyh stranicah, ktore sut pisane v medžuslovjanskom zonalnom jezyku.

Zonal constructed languages are made to facilitate communication between speakers of a particular group of closely related national languages. They are a subgroup of the international auxiliary languages, but they are not preferably intended to serve for the whole world, but merely for some limited linguistic or geographic area only. Most numerous within this category by far are auxiliary inter-Slavic languages, but the first zonal conlang probably was the old-indian Sanskrit. The oldest known example is Ruski jezik by the Croatian priest Juraj Križanić (1618 - 1683), but the first literary Slavic language named Old (Church) Slavonic made by Saints Cyril and Methodius from Salonica in the 9th century also has features of a zonal constructed language. In total during 16th to 21st century, it was developed more than 50 such auxiliary Slavic languages. Zonal constructed languages, in general, have a great advantage, because people of an appropriate group understand them without the large learning. Proof of this claim, among many other things, is the content of these webpages, which are written in Interslavic zonal language.

Medžuslovjansky jest jezyk, ktory Slovjani iz raznyh narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slovjanske jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imalo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slovjanskom jezyku. Črěz věky, Slovjani sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostyh, improvizovanyh narěčij. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slovjanskyh jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugyh k tvorjenju generičnogo slovjanskogo medžujezyka, razumivogo vsim Slovjanam. Srěd njih jest slavny staro(crkovno)slovjansky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnoge druge projekty, publikovane od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžu­slovjanski», «novo­slověnski», «obče­slovjanski» ili prosto «slovjanski», vse osnovane na tyhže samyh prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnymi.

Interslavic is a language used by Slavs of different nations for communication among themselves. This is made possible by the fact that the Slavic languages are a relatively coherent family: knowing one of them is usually sufficient to get a rough idea of what a text in any other Slavic language is about. Throughout the centuries, Slavs have learned to talk to their neighbours by means of simple, improvised language forms. Simultaneously, the similarity of the Slavic languages has inspired linguists and others to create a generic Slavic language that would be under­standable for all Slavs alike. This includes the famous Old (Church) Slavonic language from the 9th century, as well as many other projects, published from the 16th century onwards under names like "Pan-Slavic", "Interslavic", "New Slavic", "Common Slavic" or simply "Slavic", all based on the same assumptions and therefore nearly identical.

Medžuslovjansky jezyk byl stvorjeny od avtorov Vojtěcha Merunky i Jana van Steenbergena na osnově dvoh starših projektov Slovianski iz 2006 g. i Novoslověnsky iz 2009 g. Medžuslovjansky jezyk jest na samoj srědině živyh slovjanskyh jezykov, ktoroj vsi Slovjani razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i mogut koristiti poslě minimalnogo učenja.

The Interslavic language has been created by two authors Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen on the basis of older projects: Slovianski from 2006 and Neoslavonic from 2009. The Interslavic language is at the very centre of the modern Slavic languages which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only.